Jedro

Dohodek (in premoženje) zakonca, ki ni taksni zavezanec, je mogoče upoštevati le v toliko, kot to ustreza še sprejemljivim mejam njegove preživninske obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnik) za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.

Zoper sklep je tožnik vložil pritožbo. Navaja, da je obrazec, ki ga je predpisalo Ministrstvo za pravosodje – izjava o premoženjskem stanju, oblikovan na način, da se vanj vnašajo podatki o dohodkih za preteklo obdobje. Tožnik oziroma njegova žena sta tako v rubriko, ki se nanaša na podatke o dohodkovnem stanju, vnesla podatke o dohodkih za leto 2010, ki pa, kot smiselno izhaja iz pritožbe, ne odražajo dejanske višine dohodkov. Tožnikova žena je namreč od začetka leta 2011 na bolniškem staležu in bo v njem ostala vse do rojstva otroka, sledil pa bo še porodniški dopust. Neto znesek, ki ga bo prejemala, je dobrih 800,00 EUR. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se ga oprosti plačila sodnih taks oziroma odobri obročno odplačilo.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po četrtem odstavku istega člena pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks sodišče skrbno presodi vse okoliščine, zlasti pa upošteva premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni zaposlen in je brez prejemkov. Povprečni mesečni bruto dohodek na družinskega člana, pri čemer gre za dvočlansko družino, znaša na račun ženinih dohodkov iz zaposlitve, 832,98 EUR bruto. Ta znesek predstavlja za približno 13,5% višji dohodek na osebo, kot trenutno znaša minimalna plača v RS (734,15 EUR). Ob takšni višini dohodka ter dejstvu, da tožnik preživninskih obveznosti nima, je sodišče prve stopnje ocenilo, da bo le-ta, ne da bi se s tem občutno zmanjšala sredstva s katerimi se preživlja sam oziroma njegovi družinski člani, plačilo takse zmogel. Sodišče ob tem ni ugotovilo, kakšna je višina takse, iz podatkov spisa pa je razvidno, da znaša taksna obveznost tožnika 423,00 EUR.

Pritožbeno sodišče se s takšno materialnopravno presojo ne strinja. Bruto dohodek tožnikove žene predstavlja približno (1) 1.000,00 do 1.100,00 EUR neto mesečnega dohodka. Po plačilu sodne takse, ki znaša 423,00 EUR, bi se znesek, ki ga imata za preživljanje (skupaj) na voljo tožnik in njegova žena, znižal na (neto) 570,00 do 670,00 EUR oziroma približno na 285 do 335 EUR na osebo. Gre brez dvoma za njihovo občutno zmanjšanje (za več kot 40%). Znesek, ki bi tožniku in ženi ostal za preživljanje, če bi moral tožnik takso plačati, poleg tega ne bi dosegel niti praga minimalne neto plače v RS, to je zneska 562,07 EUR in bi le minimalno presegel dohodek, ki ga kot pogoj za odločanje o upravičenosti do denarne socialne pomoči določa Zakon o socialnem varstvu in znaša trenutno 229,52 EUR. Zgolj za primerjavo pritožbeno sodišče opozarja, da na primer Zakon o brezplačni pravni pomoči (primerjaj 13. člen) določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine, ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar pomeni trenutno znesek 459,04 EUR. Pritožbeno sodišče na tem mestu opozarja tudi na dejstvo, da je taksni zavezanec tožnik, ki je sam brez lastnih dohodkov in ga preživlja žena. Med njima po določilih ZZZDR sicer obstaja vzajemna dolžnost preživljanja, vendar pa te preživninske obveznosti ni mogoče neomejeno širiti. Povedano drugače: dohodek (in premoženje) zakonca, ki ni taksni zavezanec, je mogoče upoštevati le v toliko, kot to ustreza še sprejemljivim mejam njegove preživninske obveznosti (2). Zakoncu zato v okviru preživninske obveznosti ni mogoče naložiti, da prevzame breme plačila takse za postopek, ki ga ni sam sprožil in s tem tudi sebe spravi na eksistenčni minimum.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnika oprostilo plačila sodnih taks (3. točka 365. člena ZPP). Do pritožbenih trditev, da so dohodki tožnika in njegove žene še nižji, se posledično ni posebej opredeljevalo, ker to ni potrebno.

(1) Približen izračun je mogoč na spletni strani http://www.racunovodja.com/izracuni/place

2011/.

(2) Podobno stališče zastopa A.Galič v primeru, da je zavezan za plačilo takse polnoleten otrok, ki živi s starši v skupnem gospodinjstvu in so ga slednji (še) dolžni preživljati (Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 79).