Jedro

V stečajnem postopku podrejeno prijavljena terjatev je prijavljena pod pogojem, da upnik s primarno prijavljeno terjatvijo ne bi uspel. Stečajni upravitelj se mora izjaviti o vseh, torej tudi o pogojno prijavljenih terjatvah. To izhaja iz smiselne razlage 142. člena ZPPSL v zvezi s 1. odstavkom 116. člena istega zakona.

Glede na navedeno je pravno zmotno pritožbeno stališče, da se je stečajni upravitelj preuranjeno izjavil o podrejeno prijavljeni terjatvi upnika.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopni sklep v 1. odstavku izreka razveljavi;

v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se prvostopni sklep v 2. odstavku izreka potrdi.

II.

Zahtevek pritožnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim 1. odstavkom izreka je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj terjatve upnika v višini 41.969.935,00 SIT, z izpodbijanim 2. odstavkom pa ga je napotilo, da zaradi ugotovitve obstoja terjatve glede zneska 5.582.886,00 SIT in glede izločitvene pravice na nepremičnini (del poslovnega prostora na parc. št., k.o., v velikosti

49.12 m2) v 15 dneh začne postopek pred sodiščem ali drugim organom.

Proti temu sklepu je upnik vložil pravočasno pritožbo. Pritožbenega razloga ni navedel, iz vsebine pritožbe izhaja, da uveljavlja pritožbena razloga absolutne bistvene kršitve določil stečajnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožnik pravilno opozarja, da je v prijavi dne 16.12.2003 v stečajnem postopku nad dolžnikom kot primarno uveljavljal priznanje izločitvene pravice na nepremičnini (del poslovnega prostora na parc.

št., k.o.) kot podrejeno pa terjatev v znesku 41.969.935,00 SIT. Ker je stečajni upravitelj podrejeno prijavljeno terjatev priznal, iz spisa pa ne izhaja, da bi jo bil kateri izmed upnikov prerekal, ta terjatev na podlagi določila 3. odstavka 142. člena ZPPSL velja za ugotovljeno. Zato je z odločitvijo iz prvega odstavka izreka prvostopno sodišče, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 12. točke 3. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s

366. členom ZPP in 15. členom ZPPSL, saj je še enkrat odločilo o judikatni terjatvi. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZVPSL odločitev prvostopnega sodišča iz prve točke izreka razveljavilo.

V stečajnem postopku podrejeno prijavljena terjatev je prijavljena pod pogojem, da upnik s primarno prijavljeno terjatvijo ne bi uspel. Stečajni upravitelj se mora izjaviti o vseh, torej tudi o pogojno prijavljenih terjatvah. To izhaja iz smiselne razlage 142. člena ZPPSL v zvezi s 1. odstavkom 116. člena istega zakona. Stečajni upravitelj se namreč mora o vsaki prijavljeni terjatvi točno izjaviti, ali jo prereka ali priznava, pri tem pa mora upniku, čigar terjatev je pogojno priznana iz stečajne mase zagotoviti ustrezna sredstva. Glede na navedeno je pravno zmotno pritožbeno stališče, da se je stečajni upravitelj preuranjeno izjavil o podrejeno prijavljeni terjatvi upnika. V pravdnem postopku mora pri eventuelnem združevanju tožbenih zahtevkov na podlagi določila 3. odstavka 182. člena ZPP prvostopno sodišče res odločiti o podrejenem zahtevku šele po tistem, ko je zavrnjen primarno uveljavljani zahtevek, kot pravilno pojasnjuje pritožnik. Ker pa je eventuelno prijavljanje terjatev in priznavanje terjatev v stečajnem postopku po ZPPSL drugače urejeno, sklicevanje na smiselno uporabo določil ZPP na podlagi 15. člena ZPPSL ni možno.

Po določilu 3. odstavka 116. člena ZPPSL se šteje razvezni pogoj za nezapisanega, če ne nastopi do dokončne razdelitve stečajne mase.

Tako bo pogojno priznana upnikova (podrejena) terjatev, imela pravne učinke le, če upnik v pravdnem postopku z izločitvenim zahtevkom ne bo uspel. Če bo uspel, pa torej ne bo imela nikakršnih učinkov, ker se bo štelo, da je razvezni pogoj nastopil. Glede na navedeno smiselno zatrjevani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

Pritožnik ne zatrjuje, da bi bila prerekana izločitvena pravica že vpisana v zemljiško knjigo. Ker pa le v primeru prerekanja take pravice stečajni senat skladno z določilom 5. odstavka 143. člena ZPPSL napoti na pravdo stečajnega upravitelja, je pritožba neutemeljena tudi v tistem delu, v katerem zatrjuje, da bi stečajni senat moral na pot pravde napotiti njega, ne pa stečajnega upnika.

Ker torej pritožba proti drugemu odstavku izreka izpodbijanega sklepa ni utemeljena, v okviru uradnega preizkusa tega dela sklepa pa pritožbeno sodišče ni zasledilo nikakršnih kršitev iz 2. odstavka

350. člena ZPPSL v zvezi s 366. členom ZPP, je pritožbo proti 2. točki izreka kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZVPSL).

Upnik v stečajnem postopku nima pravice do povračila stroškov, ki so mu nastali z udeležbo v stečajnem postopku, zato jih mora nositi sam.

To zato ker stečajni upnik ni stranka v smislu pravdnega postopka.

Zato določb ZPP o stroških ni mogoče uporabiti v stečajnem postopku.

Glede na navedeno bi pritožbeno sodišče zavrnilo zahtevek pritožnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka tudi v primeru, če bi s pritožbo v celoti uspel.