27. 9. 2021

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila družba TRIMOTO, d. o. o., Murska Sobota, na seji 27. septembra 2021

sklenil:

1.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 278/2018 z dne 3. 4. 2019 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1006/2017 z dne 20. 9. 2018 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v upravnem sporu zavrnilo pritožničino tožbo zoper dokončno odločbo Finančne uprave Republike Slovenije o odmeri davka na dodano vrednost. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

Zoper oba posamična akta je pritožnica vložila ustavno pritožbo. Rok za vložitev ustavne pritožbe iz 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) se je iztekel 24. 6. 2019. Pritožnica je ustavno pritožbo vložila 20. 8. 2019, skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem navaja, da je bil nad pritožnico s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. St 1/2019-5 z dne 14. 6. 2019 začet stečajni postopek. Pritožnica zato v času, ko je še tekel rok za vložitev ustavne pritožbe, o njeni vložitvi ni mogla več sama odločati, saj je kot zakoniti zastopnik družbe nastopal stečajni upravitelj, ki se za vložitev ustavne pritožbe ni odločil. Vendar pa je nato Višje sodišče v Ljubljani s sklepom št. Cst 358/2019 (St 1/2019) z dne 25. 7. 2019 sklep o začetku stečajnega postopka razveljavilo. Sklep o razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka je pritožnica prejela 12. 8. 2019, 13. 8. 2019 pa je bil v sodnem registru pri firmi izbrisan dodatek "v stečaju", s čimer je pritožnica zopet pridobila možnost odločanja o vložitvi ustavne pritožbe. Zato v roku 8 dni od trenutka, ko je pritožničina direktorica izvedela za ponovni prevzem vloge zastopnice, vlaga predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ustavno pritožbo. Pritožnica še navaja, da je bil začetek stečaja zanjo nepričakovan in nenaden dogodek, saj predloga za začetek stečajnega postopka ni prejela. Za začetek stečajnega postopka naj bi izvedela šele z objavo sklepa o začetku stečajnega postopka dne 14. 6. 2019. Ker so z objavo navedenega sklepa takoj nastopile posledice začetka stečajnega postopka, naj ne bi mogla zagotoviti vložitve ustavne pritožbe, preden je vlogo zastopnika prevzel stečajni upravitelj.

B. – I.

3.V skladu s 6. členom ZUstS Ustavno sodišče o vprašanjih postopka, ki niso urejena s tem zakonom, glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči. Pritožnica predlaga vrnitev v prejšnje stanje v postopku ustavne pritožbe zoper sodbo in sklep, ki sta bila izdana v upravnem sporu. Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1) v prvem odstavku 24. člena določa, da lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, če iz opravičenega vzroka zamudi rok za vložitev tožbe v upravnem sporu ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Glede roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je Ustavno sodišče že sprejelo stališče, da da je treba v primerih, ko gre za predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku ustavne pritožbe, upoštevati 15-dnevni rok iz drugega odstavka 117. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP), kljub temu da je bila ustavna pritožba vložena zoper sodno odločbo, izdano v upravnem sporu. Ob dejstvu, da sta roka v ZUS-1 in ZPP določena različno, je namreč treba upoštevati tistega, ki nikogar ne prikrajša, tj. daljšega.[1]

4.Po drugem odstavku 117. člena ZPP je treba vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Ker je pritožnica za vzrok zamude v obravnavani zadevi izvedela 13. 8. 2019, predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ustavno pritožbo pa je vložila priporočeno po pošti 20. 8. 2019, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen.

5.Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti. Opravičenost vzrokov za vrnitev v prejšnje stanje se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja.[2] Vprašanje nezakrivljenosti zamude se ne presoja le glede na okoliščine v zvezi z dogodkom, ki je v ožjem smislu povzročil zamudo, pač pa glede na okoliščine v zvezi z vprašanjem, ali bi stranka kljub takšnemu dogodku lahko pozneje zagotovila, da do zamude pri opravi procesnega dejanja ne bi prišlo. Le v primeru, da tega ne more zagotoviti, je zamuda neodvrnljiva.[3]

6.V obravnavani zadevi je pritožnica tudi po začetku stečaja (torej ves čas teka roka za vložitev ustavne pritožbe) imela zakonitega zastopnika, saj je z začetkom stečajnega postopka pooblastila za zastopanje pritožnice pridobil stečajni upravitelj (drugi odstavek 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16 – v nadaljevanju ZFPPIPP). Stečajni upravitelj je bil na podlagi 98. člena ZFPPIPP dolžan pritožnico zastopati vestno in pošteno ter z ustrezno profesionalno skrbnostjo. Opravičenost vzrokov za zamudo je zato treba presojati glede na okoliščine na strani pritožničinega zakonitega zastopnika v času nastanka zamude, tj. stečajnega upravitelja, in ne glede na okoliščine na strani pritožničine sedanje direktorice. Pritožnica navaja, da je stečajnega upravitelja seznanila z domnevnimi kršitvami, a se stečajni upravitelj za vložitev ustavne pritožbe ni odločil. Zavestna odločitev stečajnega upravitelja za nevložitev ustavne pritožbe v zakonskem roku pa že pojmovno ne more biti ovira, ki je pritožnica (oziroma v njenem imenu stečajni upravitelj) ni mogel predvideti oziroma odkloniti. Glede na navedeno pritožnica ni izkazala, da je bila zamuda neodvrnljiva. Zato je senat Ustavnega sodišča predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil (1. točka izreka).

B. – II.

7.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zavrgel, ker je prepozna (2. točka izreka).

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 6. člena in četrte alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Rok Čeferin. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar

Predsednica senata

[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-71/05 z dne 14. 4. 2005 (OdlUS XIV, 40).

[2]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-510/03 z dne 9. 6. 2005 (Uradni list RS, št. 59/05, in OdlUS XIV, 95).

[3]Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-552/09 z dne 23. 9. 2010 (Uradni list RS, št. 81/10).