Jedro

Če je dobiček dosežen s prodajo zemljišča, na katerem je po prostorsko ureditvenih pogojih dopustna gradnja in ki ga je cenilec gradbene stroke ocenil kot stavbno zemljišče, davčni zavezanec ne more uspeti z ugovorom, da bi morala biti pri odmeri davka od dobička upoštevana cena, kot za kmetijsko zemljišče.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo izpostave Republiške uprave za javne prihodke z dne 7.7.1992, s katero je navedeni prvostopni organ odločil, da se tožniku odmeri davek od dobička iz kapitala, doseženega v letu 1992 s prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča, parc. št. 591 in sicer v znesku 13.824,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 57. in 58. člena prečiščenega besedila zakona o dohodnini. Navaja, da je bil tožniku davek odmerjen v skladu z navedenimi določbami. Kot prodajna cena je bila pri določitvi davčne osnove upoštevana vrednost tožnikovega zemljišča, ugotovljena v odmernem postopku na podlagi cenitve, to je 273.449,00 SIT. Valorizirana vrednost tožnikove nepremičnine v času pridobitve znaša 135.205,60 SIT. Razlika med navedenima zneskoma znaša 138.243,40 SIT, polovica navedenega zneska, to je 69.121,70 SIT, pa predstavlja davčno osnovo, od katere je bil tožniku odmerjen davek po stopnji 20% v znesku 13.824,00 SIT. Pritožbeni ugovor tožnika, da prodano zemljišče ni stavbno zemljišče, tožena stranka zavrača in navaja, da je pojem stavbnega zemljišča opredeljen v 1. členu zakona o stavbnih zemljiščih ter da se sporno zemljišče nahaja v območju, ki se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji za območje planske celote 09, in sicer v ureditvenem območju S 9/3, kjer je gradnja dopustna. Novemu lastniku zemljišča je bila tudi že izdana lokacijska dokumentacija za gradnjo male stanovanjske hiše. Tudi cenilec je zemljišče ocenil kot zazidljivo.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo in navaja, da je bil zaveden, ker je moral v postopku za odmero davka na promet nepremičnin predložiti cenitev kot, da je zemljišče stavbno zemljišče, čeprav v resnici ni. Prostorsko ureditveni pogoji gradnjo na tem zemljišču sicer dopuščajo pod določenimi pogoji, vendar pa je zemljišče, ne glede na to, nenamensko in se na njem lahko nemoteno odvija kmetijska proizvodnja. Meni, da so gradbene parcele opredeljene le z zazidalnim načrtom. Dejstvo, da je bila novemu lastniku zemljišča izdana lokacijska dokumentacija, še ne pomeni, da gre za stavbno zemljišče. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je presodilo zakonitost odločbe v okviru tožbenih navedb. V obravnavanem primeru je sporna davčna osnova za odmero davka od dobička iz kapitala, ki ga je tožnik dosegel s prodajo zemljišča, in sicer prodajana cena tega zemljišča. Pravna podlaga za odmero davka od dobička iz kapitala je zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91 - ZDOH). Po določbi 53. člena navedenega zakona je osnova za odmero davka od dobička iz kapitala razlika med prodajno ceno kapitala in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve. Če prodajna cena kapitala ni ustrezna ceni kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času prodaje, se za ugotavljanje osnove za davek upošteva kot prodajna cena v odmernem postopku ugotovljena vrednost kapitala. V obravnavanem primeru upravni organ pri ugotavljanju davčne osnove ni upošteval prodajne cene, navedene v pogodbi o prodaji zemljišča, ampak je upošteval kot prodajno ceno vrednost kapitala, ugotovljeno na podlagi cenitve v odmernem postopku.Tako ugotovljeni prodajni ceni tožnik ugovarja tako v pritožbi kot v tožbi in navaja, da bi moralo biti zemljišče ocenjeno kot kmetijsko in ne kot stavbno zemljišče. Tudi po presoji sodišča je tak tožnikov ugovor neutemeljen. Po podatkih spisa leži sporno zemljišče v ureditvenem območju S 9/3, kjer je po odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote 09 (Uradni vestnik občine ..., št. 11/88) gradnja dopustna, čemur tožnik niti ne ugovarja. Prodajna cena spornega zemljišča je bila ugotovljena s cenitvijo sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke. Glede na navedeno sodišče nima podlage za dvom v ugotovljeno prodajno ceno,ki je bila upoštevana pri ugotavljanju davčne osnove. Tožnik se moti, ko meni, da je stavbno zemljišče le tisto zemljišče, na katerem je gradnja predvidena z zazidalnim načrtom. Pojem stavbnega zemljišča namreč opredeljuje zakon o stavbnih zemljiščih, ki v 1. členu določa, da so stavbna zemljišča tista zemljišča, ki so s srednjeročnim družbenim planom namenjena za graditev, kar je tožniku pravilno pojasnila že tožena stranka v izpodbijani odločbi. Da predmetno zemljišče s srednjeročnim družbenim planom občine ni namenjeno za graditev, tožnik ne zatrjuje.

Glede na navedeno je tožba neutemeljena. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).