Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba I U 1577/2016

ECLI:SI:UPRS:2016:I.U.1577.2016 Upravni oddelek

vojni veteran veteranski dodatek pravica do veteranskega dodatka cenzus
Upravno sodišče
9. november 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil višino tožnikovih prejemkov iz decembra 2014 in pravilno ugotovil, da višina njegovih prejemkov (499,23 EUR) presega za leto 2015 določeno osnovo za dodelitev veteranskega dodatka, ki znaša 497,15 EUR.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da tožnik od 1. 1. 2015 dalje nima (več) pravice do veteranskega dodatka. V obrazložitvi navaja, da je bil tožniku nazadnje priznan veteranski dodatek z odločbo Upravne enote Sevnica z dne 14. 10. 2014. Nato navaja, da je skladno z 29. členom Zakona o vojnih veteranih (ZVV) v zvezi z določbami ZUJF in v zvezi z določbami Zakona o vojnih invalidih (ZVojI) moral na novo odločiti o tem, ali je tožnik upravičen do prejemanja veteranskega dodatka. Sklicuje se na določbe 12., 47., 48. in 49. člena ZVojI. V postopku je ugotovil, da tožnik živi z družinskimi člani, ki niso vzdrževani in da tožnikova invalidska pokojnina iz decembra (preteklega) leta 2014 znaša 193,10 EUR, katastrski dohodek tožnika iz decembra 2014 pa 306,13 EUR, tako da tožnikovi skupni prejemki znašajo 499,23 EUR mesečno. Ker so tožnikovi prejemki večji od osnove, določene za dodelitev veteranskega dodatka, ki za leto 2015 znaša 497,15 EUR, tožnik nima več pravice do veteranskega dodatka.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Sklicuje se na predpise s področja dohodnine, ki urejajo katastrski dohodek in ob upoštevanju teh predpisov meni, da je prvostopenjski organ pri odmeri veteranskega dodatka od 1. 1. 2015 dalje pravilno ugotovil in upošteval tožnikove dohodke in sicer pokojnino iz decembra 2014 v višini 193,10 EUR ter katastrski dohodek iz decembra 2014 v višini 306,13 EUR (kot izhaja iz izpisa davčnega organa z dne 31. 8. 2015 pod oznako 3100 je tožnikov katastrski dohodek za leto 2014 znašal 3.673,57 EUR). Tožnik torej presega osnovo za dodelitev veteranskega dodatka, saj je meja 497,15 EUR, tožnikovi prejemki pa znašajo 499,23 mesečno.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da bi morali veteranski dodatek dobiti vsi vojni veterani, v obliki rente, neodvisno od katastrskega dohodka in drugih prejemkov. Cenzus za veteranski dodatek presega za 2 EUR; s pokojnino, ki znaša 193 EUR, pa ne more preživeti. Tudi zemlja mu nič ne pomaga, ker zaradi invalidnosti ne more delati, katastrski dohodek pa mu je le v breme. Zato bi bil zadovoljen, če bi lahko še naprej prejemal veteranski dodatek v višini 79 EUR. Sodišče je smiselno štelo, da predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni upravni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje odločba prvostopenjskega organa, s katero je le-ta odločil, da tožnik od 1. 1. 2015 dalje nima (več) pravice do veteranskega dodatka.

7. Po določbi 8. člena ZVV ima pravico do veteranskega dodatka vojni veteran, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek. Po določbi 12. člena ZVV se glede odmere in usklajevanja veteranskega dodatka smiselno uporabljajo določbe zakona o vojnih invalidih o invalidskem dodatku.

8. Postopek izračuna invalidskega dodatka opredeljuje ZVojI v členih od 40. do 52. člena. Po določbi 44. člena ZvojI je invalidski dodatek enak osnovi, če upravičenec in njegovi družinski člani nimajo prejemkov, ki bi vplivali na višino invalidskega dodatka, sicer pa razliki med deležem prejemkov in prejemkov na družinskega člana in osnovo, vendar ne more znašati manj kot 10% osnove. 46. člen ZVojI določa, da na pravico in višino invalidskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca, njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov. Po določbi prvega odstavka 47. člena ZVojI se za prejemke štejejo dohodki in prejemki, ki jih oseba iz prejšnjega člena redno prejema v denarju ali v naravi. Po določbi drugega odstavka istega člena se upoštevajo tako dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, kot tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen invalidnine, družinske invalidnine in dodatka za posebno invalidnost po tem zakonu ter dodatka za pomoč in postrežbo, prejemkov iz naslova rejnine ter oskrbe v tuji družini in otroškega dodatka. Po določbi drugega odstavka 48. člena citiranega zakona se kot dohodek iz kmetijstva upošteva osnova za davek iz kmetijstva, to je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Po določbi 49. člena citiranega zakona se prejemki upoštevajo v neto zneskih iz decembra preteklega leta. Po določbi tretjega odstavka 49. člena se letni katastrski dohodek upošteva v višini iz preteklega leta, preračunani na 1/12, povečani v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister pristojen za vojne invalide. Po določbi 50. člena citiranega zakona se delež prejemkov na družinskega člana izračuna tako, da se skupni prejemki delijo na osebe iz 46. člena tega zakona. Po določbi prvega odstavka 51. člena tega zakona sprememba v višini prejemkov v preteklem letu, vpliva na pravico do invalidskega dodatka od 1. 1. tekočega koledarskega leta dalje.

9. Po presoji sodišča je odločitev upravnega organa (tako prvostopenjskega, kakor tudi drugostopenjskega za njim) ob upoštevanju citiranih zakonskih določb in podatkov v spisu, pravilna. Prvostopenjski organ je ob upoštevanju dejstva, da tožnik sicer živi z družinskimi člani, ki pa niso vzdrževani, pravilno ugotovil, da so tožnikovi prejemki iz decembra 2014, ob upoštevanju njegove invalidske pokojnine v višini 193,10 EUR in katastrskega dohodka v višini 306,13 EUR, skupno zanašali 499,23 EUR. Na podlagi tako ugotovljene višine tožnikovih prejemkov iz decembra 2014 je pravilno ugotovil tudi, da višina tožnikovih prejemkov (499,23 EUR) presega za leto 2015 določeno osnovo za dodelitev veteranskega dodatka, ki znaša 497, 15 EUR.

10. Glede na to, da tožnik v tožbi tudi sam navaja, da premoženjski cenzus presega za 2 EUR, sodišče tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati.

11. Ker je odločitev upravnega organa po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia