Jedro

Za odločitev o priznanju upravičenosti do povračila izplačanih nadomestil plače je bistveno le, da organ ugotovi, ali ima delodajalec na dan vložitve vloge poravnane vse zapadle obveznosti, kot določa prva alineja drugega odstavka 8. člena ZIUPDV. Ker gre za obveznosti, ki jih pobira davčni organ, se relevantno dejansko stanje ugotavlja z vpogledom v uradno evidenco tega organa.

Vendar pa mora organ v primeru, da delodajalec zatrjuje in dokazuje, da uradna evidenca davčnega organa ni pravilna, trditve in dokaze preizkusiti v smeri, ali bi delodajalec z njimi mogel izpodbiti uradne podatke. Nobena formalna dokazna pravila namreč organa pri tem ne omejujejo. Nasprotno, delodajalcu mora organ dati možnost dokazovati nepravilnost uradnih podatkov, nato pa mora uspeh dokazovanja oceniti po načelu proste presoje dokazov (10. člen ZUP).

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, št. 11064-32518/2020-3, z dne 14. 10. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrnitvi stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom zavrnil tožnikovo vlogo za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo (1. točka izreka) ter odločil, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka) in da je izpodbijani sklep takse prost (3. točka izreka). V uvodu sklepa se organ sklicuje na peti odstavek 8. člena Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPDV), v obrazložitvi sklepa pa navaja, da je tožnik citirano vlogo vložil 29. 9. 2020, z vpogledom v podatke Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) pa je bilo 14. 10. 2020 ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti na dan vložitve vloge.

2. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep z odločbo z dne 30. 3. 2021 zavrnilo. V obrazložitvi se drugostopenjski organ dodatno sklicuje na določbe prve in druge alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV ter v zvezi s tožnikovimi pritožbenimi navedbami, da so obveznosti na njegovi FURS kartici nezapadle obveznosti iz naslova prisilne poravnave in bodo poplačane na podlagi načrta finančnega prestrukturiranja družbe, ki je bil potrjen s strani sodišča, navaja, da ZIUPDV pri ukrepu povračil nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo ne določa ničesar v primeru, da je v teku postopek prisilne poravnave, in zato teh navedb ne more upoštevati. Dodaja tudi, da je iz spisa razvidno, da tožnik na dan 29. 9. 2020 ni imel poravnanih davčnih obveznosti.

**Povzetek bistvenih navedb v tožbi in na naroku za glavno obravnavo**

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri v bistvenem navaja, da je imel na dan oddaje vloge za priznanje pravice do delnega povračila nadomestila plače zaradi napotitve delavcev na začasno čakanje na delo 29. 9. 2020 in na dan vpogleda prvostopenjskega organa v uradne evidence 14. 10. 2020 poravnane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, ter plačane vse zapadle obveznosti na dan oddaje vloge. Tožnik je prav tako imel predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva oddaje vloge. Zato je v skladu z ZIUPDV izpolnjeval vse pogoje za priznanje pravice do nadomestila. Tožnik nadalje navaja, da obveznosti, ki se prikazujejo na njegovi knjigovodski kartici FURS, predstavljajo obveznosti iz naslova prisilne poravnave, ki pa še niso zapadle v plačilo. Od 18. 2. 2019 je namreč v postopku prisilne poravnave, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani potrdilo z zdaj že pravnomočnim sklepom z dne 10. 3. 2020. Citirane obveznosti bodo tako poplačane v skladu s potrjenim načrtom finančnega prestrukturiranja tožnika. Na nepravilnost knjiženja s strani FURS je tožnik z dopisom 9. 4. 2020 opozoril tudi Državno odvetništvo. V zvezi s tem pojasnjuje, da so bila njegova plačila knjižena na način, da so se s tekočimi plačili poravnavali tožnikovi najstarejši dolgovi, ki so zajeti v načrtu finančnega prestrukturiranja tožnika in še niso zapadli v plačilo. Tožnik še navaja, da je dopolnitvi pritožbe priložil tudi potrdilo z dne 22. 12. 2020, iz katerega izhaja, da je imel na dan 22. 12. 2020 poravnane vse do tega dne evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila, vendar je toženka njegovo pritožbo kljub temu zavrnila. Vztraja, da iz potrdila izhaja, da je imel celotno obdobje do 22. 12. 2020 poravnane vse obveznosti do FURS. V zvezi s tem opozarja, da je tudi prvostopenjski organ v drugi, istovrstni zadevi njegovim stališčem pritrdil. Tožnik sodišču predlaga, naj po izvedenih predlaganih dokazih izpodbijani sklep in odločbo z dne 30. 3. 2021 razveljavi (upoštevajoč prvi odstavek 33. člena ZUS-1, pravilno: odpravi; op. sodišča) in njegovi vlogi za priznanje pravice do delnega povračila nadomestila plače zaradi napotitve delavcev na začasno čakanje na delo ugodi oziroma podrejeno, naj zadevo vrne toženki v ponovni postopek in ji naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je predložila upravni spis.

5. Tožnik je na naroku za glavno obravnavo 19. 8. 2021 dodatno navajal, da toženka ne v upravnem postopku in ne v odgovoru na tožbo ni prerekala njegovih navedb, da je FURS napačno pobotala njegova plačila s še nezapadlimi terjatvami iz naslova prisilne poravnave. V sodni spis je vložil seznam terjatev iz postopka pod opr. št. St 1913/2019, iz katerega izhaja, da so terjatve FURS podrejene pravilom prisilne poravnave in da zapadejo šele v roku petih let. Navedel je, da FURS ne bi smela pobotati njegovih plačil, ki so se izrecno glasila na terjatve po začetku postopka prisilne poravnave, s terjatvami, ki so bile del prisilne poravnave ter so bile 29. 9. 2020 nezapadle. Nadalje je navedel, da je po vložitvi tožbe 9. 8. 2021 prejel sklep FURS, št. DT 4934-81387/2020/20, z dne 23. 7. 2021, iz katerega jasno izhaja, da je imel poravnane vse terjatve, zato je FURS postopek davčne izvršbe tudi ustavila, oziroma, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa, ga ni uvedla. Iz 58. strani citiranega sklepa FURS izhaja, da je le-ta naknadno izvedla popravke zapiranja s plačili po izdaji sklepa o davčni izvršbi, s čimer je po njegovi oceni potrjena njegova navedba, da je FURS pretekle podatke knjižila napačno in da je imel poravnane vse tekoče obveznosti. Ugotavlja, da je med strankama postopka očitno sporno le, ali mora kartica FURS izkazovati ustrezno stanje, ali pa zadostuje, da tožnik nima odprtih terjatev. Meni, da so bili do pomoči upravičeni vsi, ki niso bili davčni dolžniki, torej tudi sam. V zvezi s tem je predlagal postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki bi po vpogledu v njegovo kartico FURS lahko ugotovil, da je prišlo do napačnega knjiženja in da na dan 29. 9. 2020 ni imel zapadlih obveznosti do FURS.

**Odločanje po sodniku posamezniku**

6. Sodišče je 6. 7. 2021 sprejelo sklep, da o zadevi odloča po sodniku posamezniku, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Stranke postopka sestavi sodišča niso ugovarjale niti pisno pred glavno obravnavo niti na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 19. 8. 2021. **Dokazni sklep**

7. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine tožnika (A2–A3 in A5–A7) ter listine v upravnem spisu in zaslišalo tožnikovega zakonitega zastopnika A. A. ter pričo B. B. 8. Ostale predlagane dokaze je sodišče zavrnilo (drugi odstavek 287. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), saj meni, da za odločitev niso pomembni.

9. Sodišče je tako zavrnilo dokazni predlog tožnika za vpogled v odločbo prvostopenjskega organa z dne 16. 1. 2021 (A4), s katero je ta v pritožbenem postopku tožniku priznala delno povračilo nadomestila izplačanih plač, ter v upravni spis v navedeni zadevi (št. 1106-36973/2020-6). Tožnik namreč z zatrjevano drugačno razlago relevantnih zakonskih določb s strani prvostopenjskega organa v drugi njegovi odločbi, izdani v drugi zadevi, ne more dokazovati, kako je treba relevantno pravo pravilno razlagati in uporabiti, saj za pravna pravila velja načelo, da jih sodišče pozna po uradni dolžnosti (iura novit curia). Sodišče pa je zavrnilo tudi predlog tožnika za postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki bi po vpogledu v tožnikovo kartico FURS lahko ugotovil, ali je prišlo do napačnega knjiženja, saj je tožnik že z drugimi dokazi uspel dokazati zatrjevano dejansko stanje.

**K I. točki izreka**

10. Tožba je utemeljena.

11. V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka mogla zavrniti tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep o zavrnitvi pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plač ob razlogovanju, da mora delodajalec imeti po prvi alineji drugega odstavka 8. člena ZIUPDV na dan vložitve vloge zapadle davčne obveznosti plačane, v tožnikovem primeru 29. 9. 2020, česar uradna evidenca FURS ne izkazuje, in da ne more upoštevati tožnikovih navedb, da je v postopku prisilne poravnave, ker ZIUPDV za tak primer posebnih določb nima. Tožnik pa zatrjuje, da je na dan vložitve vloge 29. 9. 2020 imel poravnane vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom in da uradna evidenca FURS ni (bila) pravilna, ker so bile upoštevane tudi nezapadle tejatve, podrejene pravilom prisilne poravnave, ter da je za svoje trditve toženki v pritožbenem postopku predložil dokaze, med drugim potrdilo FURS z dne 22. 12. 2020. 12. Po določbi prve alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge. Po določbi druge alineje pa navedene pravice ne more uveljavljati delodajalec, če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.

13. Sodišče se s tožnikom strinja, da toženka na podlagi dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku, ne bi mogla odločiti v zadevi. Ob tem ko je tožnik v pritožbi (ko se je prvič lahko izjavil, saj je bil prvostopenjski sklep izdan v skrajšanem postopku) zatrjeval, da ima poravnane vse zapadle obveznosti in da je (bila) uradna evidenca FURS nepravilna zaradi nepravilnega knjiženja terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave ter je navedeno izkazoval s predloženimi listinami - (med drugim) sklepoma o začetku postopka prisilne poravnave in potrditvi prisilne poravnave ter potrdilom z dne 22. 12. 2020 o plačanih vseh obveznih dajatvah in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jim je potekel rok plačila, bi drugostopenjski organ dejansko stanje ob upoštevanju zatrjevanih dejstev in predloženih dokazil moral dopolniti. Vendar organ nepravilno tako ni ravnal, pač pa se je zgolj skliceval na uradne podatke FURS o stanju tožnikovih obveznosti, besedilo prve alineje drugega odstavka 8. člena ZIUPDV ter skopo razlogoval, da navedeni zakon o postopku prisilne poravnave ne določa ničesar.

14. Sodišče ugotavlja, da je drugostopenjski organ zmotno menil, da je pravno relevantno, da ZIUPDV ni uredil upravičenosti do povračila delodajalca, ki je v postopku prisilne poravnave. Takšno razumevanje določb drugega odstavka 8. člena ZIUPDV je po mnenju sodišča nepravilno. Za odločitev o priznanju upravičenosti do povračila izplačanih nadomestil plače je namreč bistveno le, da organ ugotovi, ali ima delodajalec na dan vložitve vloge poravnane vse zapadle obveznosti, kot določa prva alineja drugega odstavka 8. člena ZIUPDV. Ker gre za obveznosti, ki jih pobira davčni organ, se relevantno dejansko stanje ugotavlja z vpogledom v uradno evidenco tega organa.

15. Vendar pa mora organ v primeru, da delodajalec zatrjuje in dokazuje, da uradna evidenca davčnega organa ni pravilna, trditve in dokaze preizkusiti v smeri, ali bi delodajalec z njimi mogel izpodbiti uradne podatke. Nobena formalna dokazna pravila namreč organa pri tem ne omejujejo, niti se drugostopenjski organ v odločbi nanje ne sklicuje. Nasprotno, delodajalcu mora organ dati možnost dokazovati nepravilnost uradnih podatkov, nato pa mora uspeh dokazovanja oceniti po načelu proste presoje dokazov (10. člen ZUP).

16. Ali bi pri dokazih tožnika lahko šlo za take dokaze, s katerimi bi tožnik mogel izpodbiti uradne podatke, ki sta jih upoštevala organa toženke, je ugotavljalo sodišče na glavni obravnavi in se prepričalo o tem, da bi za take dokaze lahko šlo, z vpogledom v listine tožnika - sklep o začetku postopka prisilne poravnave z dne 18. 7. 2019 (A5), sklep o potrditvi prisilne poravnave z dne 10. 3. 2020 (A5) (iz katerega med drugim izhaja, da je njegov sestavni del seznam terjatev, ki jih mora tožnik kot dolžnik plačati upnikom v deležu 10 % in roku 5 let, kot je določeno v tem sklepu), seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, z dne 9. 3. 2020 (A7), potrdilo FURS z dne 22. 12. 2020 (A5) (iz katerega izhaja, da ima tožnik na dan 22. 12. 2020 plačane vse do tega dne evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila) in sklep FURS z dne 23. 7. 2021 (A6) (iz katerega izhaja, da so bili zaradi urejanja knjigovodske evidence za tožnika po potrjeni prisilni poravnavi večkrat narejeni popravki zapiranja s plačili in da je bilo ugotovljeno, da na dan 15. 9. 2020 davčnega dolga tožnik ni imel), ter z zaslišanjem tožnika in priče, ki sta izpovedala o prizadevanjih tožnika, da pri FURS doseže, da se knjižijo obveznosti in plačila ob upoštevanju pravil prisilne poravnave ter da so bili izvedeni popravki napačnih knjiženj.

17. Ker je sodišče spoznalo, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, ne more rešiti spora, ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena in je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, je na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo organ upravičenost tožnika do uveljavljanega povračila izplačanih nadomestil plač z vidika obstoja neplačanih zapadlih obveznosti na dan vložitve vloge, kot določa ZIUPDV v prvi alineji drugega odstavka 8. člena, ugotavljal na podlagi uradnih podatkov davčnega organa ter upoštevajoč dokazila, predložena s strani tožnika, ob spoštovanju načela kontradiktornosti (9. člen ZUP), nov upravni akt pa bo moral izdati najkasneje v 30 dneh od vročitve sodbe toženki.

**K II. točki izreka**

18. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, tožnika pa je v postopku zastopala pooblaščena odvetniška družba, se mu priznajo stroški v višini 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika) in 22-odstotni DDV (ker je tožnikova pooblaščenka zavezanka za DDV), ki znaša 84,70 EUR, skupaj 469,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).