Jedro

Iz tožbe ter spremembe tožbe in prilog izhaja, kot navaja tožnica, da ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za izpodbojno tožbo, ker posamična akta, ki ju s tožbo izpodbija, očitno ne posegata (več) v njen pravni položaj (kajti sporne listine prej tožilskega spisa so bile priložene tožbi, ki jo je SDT vložilo zoper tožnico na podlagi ZOPNI ter se je z njimi tožnica že lahko seznanila).

Vložitev tožbe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1 oziroma iz drugega odstavka 33. člena tega zakona), ne more predstavljati spremembe (prej vložene) izpodbojne tožbe (v tem smislu, da gre za isto tožbo z modificiranim tožbenim zahtevkom), saj ne gre za isti predmet upravnega spora.

Tožnica ugovor kršitve pravice do izjave iz 17.a člena ZOPNI lahko uveljavlja (najmanj) v pritožbi zoper sodbo (v pravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP - drugi odstavek 9. člena ZOPNI). Tako ima tožnica zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo ter njena tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin z ravnanjem ODT - prepovedjo vpogleda v tožilski spis in neizročitvijo preslikav listin iz tega spisa - ni dopustna ter jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno moralo zavreči.

Izrek

I. Tožba zoper posamična akta Okrožnega državnega tožilstva v Kopru Ftp 5/2013/VB-KPL z dne 8. 9. 2014 in Ftp 5/2013/VB-KPL 10. 9. 2014 se zavrže. II. Tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin z ravnanjem Okrožnega državnega tožilstva v Kopru: prepovedjo vpogleda v spis in neizročitvijo preslikav listin iz spisa opr. št. Ftp 5/2013 se zavrže. III. Postopek na podlagi tožbe zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin z izdajo odredbe za izvedbo finančne preiskave št. Kt 560/08 z dne 21. 5. 2013, odredbe o podaljšanju finančne preiskave št. Ftp 5/13 z dne 8. 11. 2013, odredbe o podaljšanju finančne preiskave št. Ftp 5/13 z dne 20. 5. 2014 in zaključnega poročila finančne preiskave št. Ftp 5/2013/VB-KPL z dne 29. 9. 2014 se ustavi.

IV. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je 8. 10. 2014 vložila tožbo zaradi odprave upravnih aktov Okrožnega državnega tožilstva v Kopru (v nadaljevanju ODT) z dne 8. 9. 2014 in 10. 9. 2014 v zvezi z njeno prošnjo za vpogled v tožilski spis. Dne 8. 9. 2014 se je po svojem pooblaščencu kot preiskovanka po Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju ZOPNI) udeležila naroka, izvedenega na podlagi 17.a člena tega zakona. Tožnici je bil na naroku predočen del spisa, vendar ker ji ni bilo jasno, zakaj je sploh preiskovanka ter kakšne so podlage oziroma izdani akti organov za vodenje tega postopka zoper njo, je pooblaščenec na naroku na zapisnik in kasneje tudi pisno zaprosil za vpogled v celotni spis tožilstva Ftp 5/2013. Pooblaščenčeva prošnja, da se mu izroči fotokopije nekaterih listin iz spisa, da bi se tožnica lahko učinkovito izjavila, pa je bila na samem naroku brez konkretne obrazložitve zavrnjena s strani strokovne sodelavke državne tožilke. Nato je pooblaščenec državno tožilstvo ponovno pisno pozval na izročitev fotokopij, državno tožilstvo pa je njegovo prošnjo ponovno zavrnilo z dopisom z dne 10. 9. 2014, v katerem je podalo identične pavšalne in neutemeljene razloge za zavrnitev vpogleda v spis in fotokopiranje listin v njem, kot na naroku dne 8. 9. 2014. Z opisanim postopanjem so bile tožnici kršene ustavno zajamčene pravice iz 22., 23., 25. in 29. člena Ustave RS tretjega odstavka 38. člena Ustave RS, 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) ter 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Ukrep tožene stranke predstavlja kršitev načela pravne države (2. člen Ustave RS). Gre za vsebinsko popolno izvotljeno pravico do izjave iz 17.a člena ZOPNI in privid enakosti orožij, s čemer se tako krši določba 15. člena Ustave RS. Prav tako ni zagotovljena nikakršna dejanska kontradiktornost, kot to zagotavlja predlog ZOPNI, niti ni odločitev tožilstva o izjavi preiskovanca v postopku podvržena nikakršni sodni kontroli, razen pri odločanju o tožbi. Postopek po ZOPNI tako v vseh svojih fazah spregleda temeljna načela pravne države, kar ni v skladu z Ustavo RS. Glede na navedeno so po mnenju tožnice podani izpodbojni razlogi po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter izkazane kršitve ustavnih določb, zato tožnica sodišču predlaga, da razsodi, da se tožbi ugodi in posamična akta ODT z dne 8. 9. 2014 in 10. 9. 2014 o zavrnitvi zahteve tožnice za vpogled v tožilski spis Ftp 5/2013 in preslikavo listin v njem ter za izročitev listin odpravi in vrne zadevo organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

2. Tožnica je nato dne 29. 12. 2014 vložila spremembo tožbe in predlog za prekinitev postopka ter vložitev zahteve za oceno ustavnosti ZOPNI. V vlogi med drugim navaja, da je bila po Specializiranem državnem tožilstvu (v nadaljevanju SDT) 14. 11. 2014 vložena zoper njo tožba, ki so ji bile priložene tudi določene listine, katerih vpogled in preslikavo je zahtevala ter je zaradi zavrnitve vložila tožbo. S tem pa je odpadel pravni interes za tožbeni zahtevek, kot ga je tožnica postavila v tožbi. Ostal pa je pravni interes tožnice za postavitev zahtevka za ugotovitev kršitve njenih ustavnih pravic, ki jih je s svojim ravnanjem storil organ. Prav tako ima tožnica na podlagi prejetih listin pravni interes za postavitev zahtevka na ugotovitev kršitve človekovih pravic, ki so ji bile kršene z izdajo posamičnih aktov, ki jih je posledično potrebno odpraviti, kot so odredba o izvedbi finančne preiskave št. Kt 560/08 z dne 21. 5. 2013 in nadaljnji. Tožnica v tožbi zatrjevane kršitve človekovih pravic predstavi v točkah 1 do 6: (1) glede prepovedi vpogleda v spis in neizročitve preslikav listin iz spisa, (2) glede odredbe za izvedbo finančne preiskave Kt 560/08 z dne 21. 5. 2013, (3) glede odredbe o podaljšanju finančne preiskave Ftp 5/13 z dne 8. 11. 2013, (4) glede odredbe o podaljšanju finančne preiskave Ftp 5/13 z dne 20. 5. 2014, (5) glede nezakonito izvedene finančne preiskave, (6) glede nezakonitosti zaključnega poročila finančne preiskave Ftp 5/2013 V-KPL z dne 29. 9. 2014. Tožnica po navedenem spreminja svoj tožbeni zahtevek tako, da predlaga sodišču, da razsodi: (1) da se ugotovi, da je toženka kršila ustavne pravice tožnice po 22., 23., 25., 29. členu Ustave RS, tretjem odstavku 38. člena Ustave RS, 6. členu EKČP in 14. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, (2) da se ugotovi, da je z izdajo odredbe za izvedbo finančne preiskave Kt 560/08 z dne 21. 5. 2013 in nadaljnjimi ter s samo izvedbo postopka finančne preiskave toženka kršila ustavne pravice tožnice po 14., 22., 25., 35. in 38. členu Ustave RS, (3) da se odpravijo odredba za začetek finančne preiskave Kt 560/08 z dne 21. 5. 2013 do zaključno poročilo finančne preiskave Ftp 5/2013 z dne 29. 9. 2014, (4) da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške tega postopka po odmeri sodišča. Tožnica pa je v nadaljevanju podrobno obrazložila tudi svoj predlog za prekinitev postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti celotnega ZOPNI.

3. Sodišče je tožnico s pozivom z dne 16. 1. 2015 napotilo na odpravo pomanjkljivosti (spremembe) tožbe, in sicer jo je pozvalo, naj tožbo iz drugega odstavka 33. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kolikor se nanaša na listine, ki jih ob vložitvi tožbe ni navajala, vloži kot samostojno tožbo, ker sprememba tožbe v tem delu ni dopustna.

4. Tožnica je 12. 2. 2015 nato vložila delni umik tožbe. V vlogi navaja, da je v skladu s pozivom sodišča 11. 2. 2015 vložila samostojno tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin z izdajo odredbe za finančno preiskavo, po podaljšanju finančne preiskave in izdajo zaključnega poročila finančne preiskave, torej listin, ki so ji bile vročene skupaj s tožbo v pravdnem postopku. Glede na vloženo samostojno tožbo delno umika svoj tožbeni zahtevek v 2. in 3. točki. Vztraja pa tožnica pri svoji tožbi z dne 8. 10. 2014, spremenjeni 29. 12. 2014, pri zahtevkih po 1. in 4. točki, in sicer, da se (1) ugotovi, da je toženka ravnala nezakonito, s tem ko je tožnici 8. 9. 2014 in 10. 9. 2014 zavrnila zahtevo za vpogled v spis ODT Ftp 5/13 ter zavrnila njeno zahtevo za kopiranje in izročitev listin v njem, s čimer je kršila ustavne pravice tožnice po 22., 23., 25., 29. členu Ustave RS, po tretjem odstavku 38. člena Ustave RS, 6. členu EKČP in 14. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ter da (2) toženka tožnici povrne stroške postopka po odmeri sodišča. 5. Sodišče je tožbo poslalo toženki v odgovor, ki ga je ta tudi podala. Prav tako je toženki poslalo vlogo tožnice z dne 29. 12. 2014 (sprememba tožbe in predlog za prekinitev postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti ZOPNI) in prvo pripravljalno vlogo tožnice, na kateri je prav tako odgovorila. Vsebine navedenih odgovorov ter prve pripravljalne vloge tožnice kot nepomembnih za formalne odločitve v tej sodni odločbi sodišče ne povzema.

K l. točki izreka:

6. Tožnica je 8. 10. 2014 vložila izpodbojno tožbo, s katero je izpodbijala posamična akta zavrnitve vpogleda v tožilski spis in izročitve fotokopij listin iz tega spisa (Ftp 5/2013) ODT z dne 8. 9. 2014 in 10. 9. 2014 (kot upravna akta). Sodišču je predlagala, naj zaradi razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1 ter zaradi kršitve ustavnih pravic izpodbijana posamična akta odpravi ter vrne zadevo organu v ponovni postopek.

7. Dne 29. 12. 2014 pa je tožnica vložila spremembo tožbe. V vlogi je med drugim navedla, da je zaradi tožbe, ki jo je dne 14. 11. 2014 vložilo SDT, in ki so ji bile priložene tudi določene listine, katerih vpogled in preslikavo je tožnica zahtevala, odpadel njen pravni interes za tožbo v upravnem sporu, s katero je izpodbijala odločitvi ODT o zavrnitvi njenih zahtev za vpogled v tožilski spis in preslikavo listin tega spisa.

8. Tudi sodišče ugotavlja, da iz tožbe ter spremembe tožbe in prilog izhaja, kot navaja tožnica, da ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za izpodbojno tožbo, ker posamična akta, ki ju s tožbo izpodbija, očitno ne posegata (več) v njen pravni položaj (kajti sporne listine prej tožilskega spisa so bile priložene tožbi, ki jo je SDT vložilo zoper tožnico na podlagi ZOPNI ter se je z njimi tožnica že lahko seznanila).

9. Ugotovitev takih okoliščin pa sodišču nalaga zavrženje tožbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 (po kateri sodišče zavrže tožbo s sklepom, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist). Pri tem sodišče dodaja, da se kot nepotrebno za odločitev ne opredeljuje do vprašanja, ali sta izpodbijana posamična akta ODT upravna akta, kot navaja tožnica, ali to nista. Tudi kolikor bi za taka akta ne šlo ter bi iz tega razloga sodišče odločitve o zavrženju tožbe ne moglo opreti na 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, pa je za zavrženje tožbe podan vsaj razlog iz 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri sodišče tožbo zavrže, če tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma če po tem zakonu ne more biti stranka.

10. Ob tem sodišče dodaja, da je izpodbojno tožbo moralo zavreči, ker po navedenem tožnica zanjo, kar niti ni sporno, več ne izkazuje pravovarstvenega interesa, in je tudi ni umaknila. Sodišče pa je za spremenjeno tožbo, ki jo je tožnica uveljavljala v vlogi z dne 29. 12. 2014, kot je razvidno iz nadaljevanja, štelo, da predstavlja novo tožbo.

K II. točki izreka:

11. V vlogi z dne 29. 12. 2014 (sprememba tožbe) tožnica navaja, da ob tem ko je sicer odpadel njen pravni interes za izpodbojno tožbo, pa je ostal njen pravni interes za postavitev zahtevka na ugotovitev kršitve njenih ustavnih pravic, ki jih je s svojim ravnanjem storila toženka (pravilno: organ, ki zastopa toženko).

12. Tožnica v točki „X. Kršitve človekovih pravic“, podtočka „1. Glede prepovedi vpogleda v spis in neizročitve preslikav listin iz spisa“ navaja, da so ji bile z nedopustitvijo pregleda in preslikave za ODT zaključenega spisa, brez da bi organ ob tehtanju sorazmernosti ukrepa utemeljil razloge za takšno ravnanje, kršene ustavne pravice iz 22., 23., 25., 29., tretjega odstavka 38. člena Ustave RS ter 6. člena EKČP in 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; ukrep organa po mnenju tožnice predstavlja tudi kršitev načela pravne države (2. člen Ustave). Glede na to je tožnica predlagala sodišču (v točki 1. tožbenega zahtevka), da ugotovi kršitve tožnici ustavnih pravic po 22., 23., 25., 29. členu Ustave RS, po tretjem odstavku 38. člena Ustave RS ter 6. členu EKČP in 14. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah.

13. Pri taki tožbi pa gre za tožbo iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1 (po navedeni zakonski določbi odloča v upravnem sporu sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo) oziroma za tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz drugega odstavka 33. člena ZUS-1, s katero se lahko zahteva: - odprava, izdaja ali sprememba posamičnega akta; - ugotovitev, da je bilo z dejanjem poseženo v človekovo pravico ali temeljno svoboščino tožnika; - prepoved nadaljevanja dejanja; - odpravo posledic dejanja.

14. Glede na to sodišče najprej ugotavlja, da vložitev tožbe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1 oziroma iz drugega odstavka 33. člena tega zakona), ne more predstavljati spremembe (prej vložene) izpodbojne tožbe (v tem smislu, da gre za isto tožbo z modificiranim tožbenim zahtevkom), saj ne gre za isti predmet upravnega spora. Tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin predstavlja novo tožbo (z novim tožbenim predlogom oziroma zahtevkom), za katero je tudi treba na novo ugotavljati obstoj predpisanih procesnih predpostavk.

15. Ena od procesnih predpostavk za dopustnost tožbe zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ki tudi izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1, pa je, da tožniku ni zagotovljeno drugo (učinkovito) sodno varstvo (gre za t.i. subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu). Obstoja te procesne predpostavke v vlogi z dne 29. 12. 2014 (sprememba tožbe) za tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v delu, kolikor se nanaša na ravnanje ODT (prepoved vpogleda v spis in neizročitev preslikav listin iz spisa opr. št. Ftp 5/2013), tožnica ni zatrjevala in izkazovala. Navedeno procesno predpostavko je zatrjevala le v zvezi s tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin z izdajo odredbe za izvedbo finančne preiskave in drugih posamičnih aktov, izdanih v okviru finančne preiskave, ki pa jo je v tem delu nato umaknila, sodišče pa je v tem delu postopek ustavilo (točka III. izreka sodne odločbe). Kolikor pa se je tožnica v vlogi z dne 29. 12. 2014 sklicevala na svoje navedbe v primarno vloženi tožbi (8. 10. 2014), sodišče ugotavlja, da v tem okviru tožnica med drugim navaja in obrazlaga tudi, da vprašanje dostopa do tožilskega spisa v postopku po ZOPNI ni urejeno, niti ni sodno varstvo zagotovljeno ne v okviru kazenskega dela postopka, ki je za tožnico končan, niti ni to predmet odločanja sodišča v pravdnem postopku, tožnica pa tudi ne more sprožiti drugega upravnega postopka, saj je bilo odločanje o njeni zahtevi za vpogled v spis končano. Sodišče se s tožnico ne strinja, iz razlogov, podanih v nadaljevanju.

16. V 17.a člena ZOPNI je določeno, da pred vložitvijo tožbe po prvem odstavku 26. člena tega zakona povabi pristojni državni tožilec preiskovanca na državno tožilstvo, ki je uvedlo finančno preiskavo, da se preiskovancu omogoči vpogled v zbrane podatke iz finančne preiskave; v vabilu se navede razlog vabljenja in posledice neodziva; če se povabilu odzove, seznani državni tožilec preiskovanca z rezultati finančne preiskave in s pravico izjaviti se o zbranih podatkih ter predlagati dokaze (prvi odstavek). V primeru iz prejšnjega odstavka sestavi pristojni državni tožilec zapisnik o naroku, v katerega vpiše izjavo preiskovanca in druge njegove navedbe; zapisnik, podpisan s strani preiskovanca in pristojnega državnega tožilca, se pošlje sodišču ob vložitvi tožbe (drugi odstavek). Če se preiskovanec ne odzove vabilu, ga ni dopustno ponovno vabiti (tretji odstavek). Po mnenju sodišča je navedene zakonske določbe 17.a člena ZOPNI treba razlagati v pomenu, da je izkaz o dani možnosti preiskovancu, da se seznani z rezultati finančne preiskave ter izjavi o zbranih podatkih in predlaga dokaze, procesna predpostavka za dopustnost tožbe, s katero se začne pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora (26. člen ZOPNI). Tako v 17.a členu (drugi odstavek) kot v 26. členu (drugi odstavek) je namreč določeno, da mora biti zapisnik o naroku, ki ga sestavi pristojni državni tožilec ter vanj vpiše izjavo preiskovanca in druge njegove navedbe, ter ki ga podpišeta državni tožilec in preiskovanec, priložen tožbi. Tudi iz obrazložitve predloga novele ZOPNI-A, s katero je bil uveljavljen 17.a člen ZOPNI (Poročevalec DZ z dne 28. 11. 2013, k členu 10), izhaja, da gre za obvezen narok, s katerim se varuje ustavno zagotovljeno pravico preiskovancu do kontradiktornosti. Navedeno po mnenju sodišča pomeni, da je sodišče ob vložitvi tožbe dolžno preizkusiti, ali je bila preiskovancu (v pravdnem postopku toženi stranki) pred vložitvijo tožbe zakonito dana možnost izjave oziroma ali so bile določbe ZOPNI o tem kršene, kot zatrjuje tožnica, da so bile njej, s tem ko dejansko izjave ni mogla podati, ker ji ni bilo omogočeno, da bi se pred tem seznanila z listinami, ki so bile izdane v postopku finančne preiskave. Glede na to pa tožnica ugovor kršitve pravice do izjave iz 17.a člena ZOPNI lahko uveljavlja (najmanj) v pritožbi zoper sodbo (v pravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP - drugi odstavek 9. člena ZOPNI). Tako ima tožnica zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo ter njena tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin z ravnanjem ODT - prepovedjo vpogleda v tožilski spis in neizročitvijo preslikav listin iz tega spisa - ni dopustna ter jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno moralo zavreči. Ker je bil že zaradi navedene okoliščine podan razlog za zavrženje tožbe v tem delu, sodišče kot nepotrebno ni ugotavljalo, ali so podane ostale procesne predpostavke za tožbo.

17. Ob povedanem sodišče dodaja, da je sicer tožnica v vlogi z dne 11. 2. 2015 (delni umik tožbe) nepravilno povzela vsebino I. točke tožbenega predloga v vlogi z dne 29. 12. 2014 kot tistega zahtevka, pri katerem vztraja ter da je sodišče moralo odločiti na podlagi vsebine tožbe, kot je bila podana v vlogi z dne 29. 12. 2014. K III. točki izreka:

18. Postopek po tožbi zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin z izdajo posamičnih aktov v okviru vodenja finančne preiskave zoper tožnico kot preiskovanko pa je sodišče na podlagi njene izjave v vlogi z dne 11. 2. 2015 (delni umik tožbe), v kateri je navedla, da tožbo v tem delu umika (ker je v skladu s pozivom sodišča vložila samostojno tožbo), na podlagi 34. člena ZUS-1 ustavilo.

K IV. točke izreka:

19. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrže, zavrne ali se postopek ustavi (razen če gre za primer iz tretjega ali četrtega odstavka 39. člena tega zakona - ko je bil med sodnim postopkom izdan drug upravni akt – za kar v obravnavanem primeru ne gre), trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.