8. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 20. februarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 51/2005 z dne 15. 12. 2005 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo pritožnika (v pravdi tožnika), vloženo zoper sodbo Višjega sodišča. Ocenilo je, da revizija glede na vrednost spornega predmeta, ki jo je pritožnik navedel v tožbi, ni dopustna.

2.Pritožnik navaja, da je tožbo vložil leta 1991, vendar je bil postopek končan šele leta 2004. Zatrjuje kršitev pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ker je postopek trajal trinajst let, čeprav naj bi šlo za popolnoma enostavno zadevo. Odločitev Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije je po mnenju pritožnika "brez razumne obrazložitve in arbitrarna". Očitno naj bi namreč bilo, da bi sodišče moralo nadaljevati postopek po istem procesnem predpisu in ne po novem, ker je bila sodba na prvi stopnji izdana 9. 7. 1997. Zaradi uporabe novega zakona naj bi bila revizija nedopustna in zato kršena pravica iz 22. člena Ustave.

3.Vrhovno sodišče s tem, ko je presojo dopustnosti revizije oprlo na določbe novega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), ki je začel veljati v času po vložitvi tožbe in pred izdajo prvostopenjske sodbe, pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ni kršilo. Ustavno sodišče je namreč že zavrnilo očitek, da je v neskladju z Ustavo, če se novi zakon po prehodni določbi 498. člena ZPP glede tega vprašanja uporablja tudi glede postopkov, ki so se začeli še pred njegovo uveljavitvijo (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002, Uradni list RS, št. 83/02 in OdlUS XI, 166). Pojasnilo je tudi že, da okoliščina, da je bila pred tem že izdana prvostopenjska sodba, ki je bila nato razveljavljena, ne more biti upoštevna, saj se v primeru, če je sodba v postopku s pravnimi sredstvi razveljavljena, šteje, kot da nikoli ni bila izdana.

4.Ker očitno ne gre za kršitev pravice iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Pritožnik uveljavlja tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave v že končanem postopku. Od 1. 1. 2007 ureja varstvo te pravice Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06 – ZVPSBNO). Glede na to, da Ustavno sodišče ni pristojno presojati morebitnih kršitev človekovih pravic, ki nastanejo neposredno z ravnanjem ali opustitvijo dolžnega ravnanja sodišča, je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić