Jedro

Preživnina za otroke se določi upoštevaje ustrezno razmerje med zmožnostmi preživninskega zavezanca in potrebami upravičenca. Res je sicer, da morajo ostati potrebe upravičenca v okviru zmožnosti staršev, saj morajo imeti tudi potrebe mladoletnih tožencev omejitve. Po drugi strani pa imata toženca pravico stvari, potrebnih za njun zdrav razvoj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je prvo sodišče delno ugodilo tožbenemu zahtevku na znižanje preživnine (na 85,00 EUR mesečno za vsakega mladoletnega toženca od 1. 4. 2016 dalje). V presežku, za znižanje na 50,00 EUR od 15. 8. 2014 do 31. 3. 2016 in za znižanje mesečne preživnine še za 35,00 EUR od 1. 4. 2016 dalje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške.

2. Zoper zavrnilni del sodbe se je pravočasno pritožil tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo nadaljnjemu tožbenemu zahtevku. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Toženca pritožbenega odgovora nista podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na očitke o nasprotju med sodbenimi razlogi glede tožnikovih prihodkov gre sprva pojasniti, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi obrazložilo, da je na podlagi podatkov, ki jih je posredoval tožnikov delodajalec C., ugotovilo, da je tožnik v obdobju od julija 2014 do vključno aprila 2016 prejel 19.631,00 EUR. Pod 8. točko obrazložilo, da je to približno 981,00 EUR mesečno, pod 10. točko pa, da je to približno 934,00 EUR mesečno. Ker so razlogi o celotnem znesku prejemkov jasni, razumljivi in nedvoumni, je zoper razloge o povprečnem mesečnem prejemku moč uresničiti pravico do pritožbe. Zato ni podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Že na tem mestu pa gre pojasniti, da gre pri številu 981,00 EUR le za očitno napako v številki, saj povprečje za 21 mesecev znaša 934,00 EUR.

6. Po 132. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR), lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

7. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje znižalo preživnino, ker so se zaradi poslabšanja tožnikovega zdravstvenega stanja poslabšale tožnikove zmožnosti pridobivanja dodatnega zaslužka, spremenil pa se je tudi njegov način življenja ter njegove potrebe. Poleg tega se je tožnik s 1. 4. 2016 invalidsko upokojil in ima nižje prejemke. Spremenile so se tudi potrebe mladoletnih tožencev, saj sta postala srednješolca in z materjo živita v hiši (prej osnovnošolca, najemniško stanovanje). Pritožba napačno trdi, da je pogoj za znižanje preživnine izpolnjen tudi zaradi tožnikovega bolniškega staleža, ker naj bi bili v tem času tožnikovi prejemki nižji kot v letu 2011. Iz sodbe (pod 8. točko obrazložitve) namreč jasno izhaja, da se te razmere niso spremenile, saj je tožnik v letu 2011 prejemal plačo 913,00 EUR mesečno, torej nižji znesek od ugotovljenega povprečja plače v višini 934,00 EUR mesečno v času od julija 2014 do aprila 2016. Že zato se pritožba neutemeljeno zavzema za znižanje preživnine še za čas od 15. 8. 2014 do 31. 3. 2016. Kreditne obveznosti tožnika, nastale zaradi poplačila preteklih preživninskih obrokov do tožencev, ne morejo zmanjševati preživninskega bremena preživninskega zavezanca.

8. V pritožbi izpostavljena spornost tožnikovih prejemkov iz naslova socialne pomoči, tožnikovih izdatkov za zdravljenje, izdatkov za prehrano in bivanjske stroške tožencev ter matere, pa tudi izdatkov za šolo, obleke in obutev tožencev, so usmerjene v kritiko tožnikovih zmožnosti, zmožnosti matere ter potreb mladoletnih tožencev. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti teh pritožbenih navedb je v 129. členu ZZZDR, po katerem se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Po 129. a členu ZZZDR mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega in telesnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Potrebe otroka morajo biti tako v vsakem konkretnem primeru prilagojene zmožnostim staršev ter seveda tudi njihovim potrebam, pri čemer je preživninska obveznost do mladoletnih otrok primarna in mora roditelj le-tej prilagoditi tudi višino stroškov za lastne potrebe.

9. Prvo sodišče je ugotovilo, da tožnikovi prejemki od 1. 4. 2016 dalje znašajo 504,01 EUR mesečno, da bivanjski stroški znašajo 235,00 EUR mesečno, da za hrano porabi 130,00 EUR mesečno, stroške zdravljenja pa 70,00 EUR mesečno. Pritožba neutemeljeno trdi, da bi moralo sodišče zaključiti, da ima tožnik v zvezi z zdravljenjem stroške v višini 150,00 EUR, saj je sodišče prve stopnje višino teh stroškov ugotovilo na podlagi tožnikove izpovedbe, ocene katere pa pritožba ne izpodbija.

10. Glede matere mladoletnih tožencev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da prejema plačo okrog 663,00 EUR mesečno, da za njo in toženca bivanjski stroški (upoštevaje izdatke za kurjavo) znašajo povprečno 270,00 EUR, izdatki za hrano med 300,00 do 400,00 EUR mesečno, izdatki za čistila in praške pa od 20,00 do 40,00 EUR. Mati ima še izdatke v zvezi z avtomobilom, dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, mobitelom, obleko, obutvijo in osebno nego v višini okrog 55,00 EUR mesečno. Glede tožencev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da potrebe vsakega od njiju znašajo približno 400,00 EUR mesečno (za dodatno prehrano v času pouka 50,00 EUR, za prevoz 50,00 EUR (= 25,00 EUR za avtobus + 25,00 EUR za bencin), za osebno nego 20,00 EUR, za šolske potrebščine 16,00 EUR, za šolo 20,00 EUR, za mobilni telefon 10,00 EUR, za obleke vsak 40,00 EUR) ter da del potreb pokrijeta sama, saj prejemata vsak štipendijo v višini 80,00 EUR mesečno.

11. Pritožba napačno trdi, da je sodišče prve stopnje pri določitvi preživnine upoštevalo izdatek, ki ga mati tožencev plačuje za kredit za hišo. Ta okoliščina namreč iz razlogov sodbe ne izhaja.

12. Na trditve o previsokih izdatkih za prehrano, izdatke za šolo, obleko, obutev in prevoz gre sprva pojasniti, da se po ugotovitvi odločilnih dejstev preživnina določi upoštevaje ustrezno razmerje med zmožnostmi preživninskega zavezanca in potrebami upravičenca. Res je sicer, da morajo ostati potrebe upravičenca v okviru zmožnosti staršev, saj morajo vendar imeti tudi potrebe mladoletnih tožencev omejitve. Po drugi strani pa imata toženca pravico stvari, potrebnih za njun zdrav razvoj. Iz razloga, da staršema ne bi naložila prevelikega preživninskega bremena, ne obiskujeta nobenih prostočasnih dejavnosti. Zneska za prehrano tožnik ne more izpodbiti s trditvijo, da je znesek za prehrano 300,00 do 400,00 EUR mesečno pretiran in da je v šoli zagotovljena topla malica, saj je splošno znano, da v najstniškem obdobju (sploh pri fantih) zaradi visokih potreb po prehrani nastanejo višji stroški. Ocenjeni izdatki za hrano ter oblačila in obutev ustrezajo dejstvu, da sta toženca v obdobju aktivne rasti. Izpostavljeni povprečni mesečni izdatki v zvezi s šolo so bili ugotovljeni na podlagi izpovedbe zakonite zastopnice. Glede na specifikacijo teh stroškov pod dvanajsto točko obrazložitve izpodbijane sodbe pritožba s kritiko “da so ti stroški previsoki”, pravilnosti njihove ocene ne more izpodbiti. Ker ocena potreb upravičencev ni zgolj matematični izračun natančno določenih vrednosti posameznih izdatkov, ki so v določenem obdobju večji ali manjši, se glede na ocenjene zmožnosti obeh staršev izpodbijani zaključek, da potrebe vsakega toženca znašajo približno 400,00 EUR mesečno, izkaže za povsem pravilnega.

13. Pritožbeno sodišče tako šteje, da bo tožnik že pri ugotovljenih mesečnih prejemkih zmogel plačevati 85,00 EUR preživnine za vsakega toženca mesečno. Pri določitvi nižje preživnine bi bila mati, na kateri je itak že pretežna skrb za varstvo in vzgojo tožencev, povsem nesorazmerno obremenjena. Zato se tožnik neutemeljeno zavzema, da bi od 1. 4. 2016 plačeval zgolj 50,00 EUR mesečno za vsakega.

14. Glede na to, da pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ni podan kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je zato izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sodbo prvega sodišča potrditi (353. člen ZPP).