19. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 71/2003 z dne 13. 11. 2004 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.V pravdi za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo (za telesne bolečine, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in za strah) sta sodišči prve stopnje pritožnici prisodili 123.840 SIT. Ugotovili sta, da ima pritožnica pravico do 350.000 SIT odškodnine za telesne bolečine, 120.000 SIT za strah ter 250.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Od skupne vsote sta nato odšteli (revaloriziran) znesek, ki ga je dolžnik pritožnici že plačal.

2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da je prisojena odškodnina prenizka in da sodišča v primerljivih primerih prisojajo bistveno višje odškodnine. Navaja, da se pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo prisodi na podlagi tehtanja v konkretnem primeru in da se zaveda, da ni dveh popolnoma enakih oškodovancev in da zato tudi ni dveh popolnoma enakih škod. Meni, da gre s tem, ko naj bi sodišče odločilo bistveno drugače, kot je že bilo razsojeno v podobnih primerih, za kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

3.Iz ustavne pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave med drugim izhaja, da sodišče ne sme samovoljno oziroma arbitrarno odstopiti od uveljavljene in enotne sodne prakse. Za izkaz obstoja kršitve te pravice mora pritožnik izkazati troje: da o nekem pravnem vprašanju že obstaja enotna in uveljavljena sodna praksa, da odločitev v njegovem istovrstnem primeru od te prakse odstopa in da je ta odstop arbitraren, torej da sodišče zanj ni navedlo razumnih pravnih argumentov. Pritožnik v obravnavani zadevi ne izkaže, da gre za tak primer. Še posebej pri primerjavi odškodnin za nepremoženjske škode je utemeljen zadržan pristop Ustavnega sodišča, saj absolutnih zneskov prisojenih odškodnin ni mogoče primerjati, ker je celotna odškodnina sestavljena iz več elementov, odmera vsake od odškodnin pa je odvisna od več okoliščin posamičnega primera. Razpon odškodnin za posamezno vrsto poškodb je zato lahko zelo velik. Le v posebej očitnih primerih velikih odstopanj bi zato Ustavno sodišče lahko ugotovilo kršitev obravnavane ustavne pravice. Izjemno skope, v bistvu pavšalne navedbe pritožnice v ustavni pritožbi (v kateri ne pojasni niti, za kakšne konkretne škode gre v njenem primeru, niti, kakšne odškodnine naj bi za posamezne vrste nepremoženjske škode sodišča prisojala v drugih podobnih primerih, niti ne navede, če že ne priloži sodnih odločb, ki naj bi izkazovale, kakšna je enotna in uveljavljena sodna praksa) ne omogočajo sklepa, da gre za tak primer. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kakor jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana Jože Tratnik in mag. Marija Krisper Kramberger. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić