25. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 491/2003 z dne 28. 4. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo, s katero je sodišče prve stopnje naložilo tožencem, da so dolžni opustiti vsakršno poseganje v tožničino lastninsko pravico na nepremičnini in plačati 5.400 SIT.

2.Pritožnik (v pravdi drugi toženec) v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do poštenega sojenja in pravice do enakega varstva pravic. Višje sodišče naj bi tožnici zmotno priznalo aktivno legitimacijo v postopku, čeprav je v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine vpisan njen pokojni mož, tožnica pa naj ne bi dokazala, da je njegova dedinja. Pritožnik tudi meni, da Višje sodišče ne bi smelo zgolj predpostavljati, da so vsi toženci odgovorni za morebitno vznemirjanje lastninske pravice, in tako odločiti, da so solidarno odgovorni. Trdi, da bi morala biti po temeljnih načelih Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) odgovornost ugotovljena za vsakogar posebej. Višjemu sodišču očita še, da je zavrnilo vse njegove pritožbene navedbe, ne da bi se do njih opredelilo.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Z izpodbijano sodbo je bilo pritožniku (kot tudi ostalima tožencema) naloženo, da je dolžan opustiti vsakršno poseganje v tožničino lastninsko pravico, še posebej pa, da je dolžan opustiti "postavljanje kovinskih ograj, premetavanje in nastavljanje posekanega drevja in vejevja, zlasti tudi bodičastega trnja, obrezovanje oziroma rezanje drevja in grmičevja, uničevanje oziroma ruvanje dreves, razmetavanje razbitih opek, odpadlih predmetov, komposta, odpadnega listja in spuščanja psa na to nepremičnino". Poleg tega je bilo tožencem naloženo, da morajo nerazdelno plačati 5.400 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po oceni Ustavnega sodišča ne gre za zadevo, ki bi za pritožnika lahko imela takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

6.Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić