Jedro

Kadar zavarovano terjatev plača porok, se razvezni pogoj iz prvega odstavka 207. člena SPZ še ne izpolni ter v zavarovanje odstopljena terjatev še ne preide nazaj na dolžnika.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Tožeča stranka je dolžna prvi in četrti toženki plačati stroške odgovora na revizijo v višini 4.734,35 EUR in sicer v 15 dneh po prejemu te sodbe, od tedaj dalje tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Ozadje zadeve

1.Porok je poravnal dolg glavnega dolžnika. Sporno je, ali so s tem sredstva zavarovanja prešla nanj ali pa so ugasnila. Terjatev je bila zavarovana s fiduciarno cesijo, ta pa še s hipoteko.

2.Tožnik je upnik in imetnik hipoteke z drugim in tretjim vrstnim redom. V izvršbi je izpodbijal poplačilno pravico tožencev ter bil s strani izvršilnega sodišča napoten na to pravdo. Toženci se v izvršbi opirajo na hipoteko, ki ima prvi vrstni red.

3.Izhodiščni dolg izvira iz posojilne pogodbe, s katero je družba A. posodila denar družbi B., d. .o.o. (tretja toženka). A. je nato terjatev prenesla na nova upnika (C. in A. D.). V njun položaj sta nato vstopili prva in druga toženka. Bili sta poroka. Plačali sta dolg novima upnikoma ter na podlagi zakonite subrogacije zdaj sami vstopili v upniški položaj. Prva in druga toženka sta terjatev nazadnje prenesli na četrto in peto toženko.

Odločitev sodišča prve stopnje

4.Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo zoper tretjo toženo stranko (I. točka izreka) ter (v II. točki izreka) zavrnilo tožbeni zahtevek: 1. za ugotovitev, da je hipoteka z ID pravice ..., vknjižena na nepremičninah tretje tožene stranke, najkasneje 11. 9. 2020 prenehala (točka II.1. izreka); 2. za ugotovitev, da prva in četrta tožena stranka nista imetnici navedene hipoteke, vknjižene na nepremičninah tretje tožene stranke (točka II.2. izreka); da se ugotovi neobstoj pravice prve in četrte tožene stranke do poplačila iz zneska v višini 563.524,84 EUR, zadržanega s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru I 712/2019 z dne 5. 4. 2022, pridobljenega s prodajo nepremičnin tretje toženke v izvršilnem postopku I 712/2019, ki teče pri Okrajnem sodišču v Mariboru (točka II.3. izreka); 4. za ugotovitev, da denarna terjatev prve tožene stranke oziroma četrte tožene stranke do tretje tožene stranke, priglašena v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru I 712/2019 v skupni višini 993.500,50 EUR, kot zavarovana s hipoteko z ID pravico ... in vknjižena na nepremičninah tretje tožene stranke ne obstaja v višini 496.750,25 EUR (II.4 točka izreka). Nadalje je odločilo, da druga in peta tožena stranka nista imetnici hipoteke z ID pravice ..., vknjižene na nepremičninah tretje tožene stranke (III. točka izreka) in ugotovilo neobstoj pravice druge in pete tožene stranke do poplačila iz zneska v višini 563.524,84 EUR, zadržanega s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru I 712/2019 z dne 5. 4. 2022, pridobljenega s prodajo nepremičnin tretje tožene stranke (IV. točka izreka). Na koncu je sklenilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom po pravnomočnosti te sodbe (V. točka izreka).

Odločitev sodišča druge stopnje

5.Pritožbeno sodišče je delno ugodilo tožnikovi pritožbi ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v I. točki izreka, spremenilo pa v točkah II.2, II.3 in II.4 ter zahtevkom, vsebovanim v točkah II.2 in II.3 ugodilo, glede zahtevka v točki II.4 pa tožbo glede tam vsebovanega zahtevka zavrglo.

6.Za odločanje o reviziji je relevantna odločitev v III. točki sodbe pritožbenega sodišča, s katero je bila tožnikova pritožba zoper točko II.1. izreka sodbe sodišča prve stopnje zavrnjena in sodba v tem delu potrjena.

Sklep o dopustitvi revizije

7.S sklepom II DoR 296/2024 z dne 6. 11. 2024 je bila dopuščena revizija tožeče stranke glede naslednjega vprašanja:

Ali se razvezni pogoj iz prvega odstavka 207. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) izpolni in v zavarovanje fiduciarno odstopljena terjatev preide nazaj na dolžnika tudi v primeru, če zavarovane terjatve ne plača njen dolžnik, temveč kdo drug (npr. porok ali druga oseba s pravnim interesom).

Predmet revizijskega preizkusa

8.Tožnik z revizijo napada izključno odločitev v III. točki izpodbijane sodbe. Z njo je bila potrjena odločitev sodišča prve stopnje v točki II.1. Gre za zavrnitev ugotovitvenega zahtevka, da je hipoteka z ID ..., ki je vknjižena na nepremičninah v lasti tretje toženke najkasneje 11. 9. 2020 prenehala.

Navedbe strank v revizijskem postopku

Bistvo tožnikove revizije

9.Izhodišče revizijskih navedb je v stališču, da določba 207. člena SPZ ureja prenos fiduciarno odstopljene terjatve nazaj na dolžnika pod razveznim pogojem - plačilom zavarovane terjatve. Niti zakon niti pogodba ne določata, kdo mora terjatev plačati, da se izpolni razvezni pogoj. Revident trdi, da zakonodajalec torej ni predpisal identitete plačnika terjatve. Hkrati pa identiteta ni bila dogovorjena niti v konkretni posojilni pogodbi. Do razlage, kakršno je sprejelo sodišče druge stopnje, da namreč do izpolnitve razveznega pogoja pride le, če zavarovano terjatev poravna dolžnik oziroma cedent fiduciarno odstopljene terjatve, po mnenju revidenta ni mogoče priti z uveljavljenimi metodami. Omejevanja plačila zavarovane terjatve izključno na dolžnika najprej ne podpira jezikovna razlaga. Meni, da razlaga sodišča druge stopnje presega jezikovne meje 1. odstavka 207. člena SPZ. Če bi bil zakonodajalčev namen omejiti izpolnitev razveznega pogoja samo na dolžnikovo plačilo terjatve, bi to izrecno zapisal. Sklicuje se na več primerov iz Obligacijskega zakonika (OZ) in SPZ (371. člen OZ, 374. člen OZ in 153, člen SPZ), iz katerih izhaja, da če je napisano dolžnik, je s tem pojmom mišljena tudi tretja oseba s pravnim interesom. Dalje opozarja, da če ima zakonodajalec glede določenega pravnega položaja namen razlikovati med dolžnikom in drugimi osebami, na primer porokom, zakonska določba distinkcijo upošteva. Takšen je primer drugega odstavka 1034. člena OZ in tudi 1. odstavka 321. člena OZ. Dalje trdi, da je namen razveznega pogoja določen v interesu dolžnika.

Bistvo odgovora na revizijo

10.Prva in četrta toženka pa gradita odgovor na revizijo na tezi o razlagi zakonskih določb kot celote. To pomeni ne le 1. odstavka 207. člena SPZ, marveč tudi 1018. člena OZ. Za uporabo 1018. člena OZ je pomembno le, da fiduciarna cesija predstavlja zavarovanje sporne terjatve. Vprašanje neakcesornosti je za nastop zakonite cesije nepomembno. Če bi bile predmet zakonite secesije le akcesorna zavarovanja, potem bi bila določba 1018. člena OZ v bistvu odveč.

Presoja Vrhovnega sodišča

11.Revizija ni utemeljena.

12.V tej zadevi gre za izrazito zapleten življenjski primer. A za sam revizijski postopek je v resnici pomembna le razrešitev razmeroma osredotočenega pravno razlagalnega problema. Razlagalna dilema je, kaj se zgodi, ko porok upniku plača dolg glavnega dolžnika.

13.a)a) Ali se tedaj fiduciarno odstopljena terjatev vrne k odstopniku (v našem primeru je to glavni dolžnik) ali pa

13.b)b) tedaj fiduciarno odstopljena terjatev preide na poroka.

14.Besedilo prvega odstavka 207. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) se glasi:

15.Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). Če ni drugače dogovorjeno, se šteje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve.

16.V komentarju zakona je avtor1 zapisal:

"Ko odstopnik (cedent oz. fiduciant) poravna zavarovano terjatev, odstop v zavarovanje preneha učinkovati, kar pomeni, da postane poln imetnik terjatve spet odstopnik."

17.Stališče sicer ni posebej argumentirano; lahko pa ga razumemo prek učinkov pogodbe. Odstop terjatve v zavarovanje je pravni posel. Pravni posel ima kavzo, ki učinkuje med pogodbenikoma. Če plača dolg tretji (porok), se kavza tega posla v resnici še ni izčrpala. Razlogi za zavarovanje še vedno obstajajo, saj dolžnik svoje obveznosti še ni razrešen. Sprememba je nastopila le na upniški strani. To (subjektivno) spremembo pa zakonsko pravo ureja v 1018. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Zakonsko besedilo uvaja naslov Prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) in se glasi:

18.Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev.

19.Na ta način določbi 207. člena SPZ in 1018. člena OZ postaneta komplementarni. Med njima tudi ni notranjega nasprotja ter je v skladu z argumentom notranje povezanosti in celovitosti pravnega reda (argumentum a cohaerentia ter argumentum a completudine) mogoče obe usklajeno uporabiti. Takšna razlaga prvega odstavka 207. člena SPZ na ta način ne prebija jezikovnih mej besedila, marveč se le sklada s postavljenim pravom kot celoto.

Odgovor na dopuščeno vprašanje

17.Kadar zavarovano terjatev plača porok, se razvezni pogoj iz prvega odstavka 207. člena SPZ še ne izpolni ter v zavarovanje odstopljena terjatev še ne preide nazaj na dolžnika.

Odločitev o reviziji

18.Ker v zavarovanje odstopljena terjatev ni prešla nazaj na dolžnika, marveč je njen imetnik s plačilom postal porok, ni prenehala niti hipoteka, ki je bila ustanovljena za zavarovanje te (v zavarovanje odstopljene) terjatve. Zavrnitev drugačnega ugotovitvenega zahtevka (da je namreč hipoteka prenehala najkasneje 11. 9. 2020) je tako materialnopravno pravilna. Neutemeljeno revizijo je Vrhovno sodišče zato zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP)

Odločitev o stroških revizijskega postopka

19.Tožnik z revizijo ni uspel. Zato je dolžan po merilu uspeha (154. člen ZPP) povrniti stroške, ki sta jih imeli prva in četrta toženka z odgovorom na revizijo. Ti so odmerjeni po Odvetniški tarifi (22/3 OT) in znašajo 3.836,25 EUR. Skupaj z materialnimi stroški (11. člen OT) in pripadajočim DDV to znese 4.734,35 EUR.

Sestava senata in glasovanje

20.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1R. Vrenčur v: M, Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2016, str. 998.