Jedro

Intervencijski interes je podan, če intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima. Obstajati mora vsebinska zveza med konkretnim razmerjem stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti, in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Kdaj sta in kakšna je vsebina njune soodvisnosti, določa materialno pravo.

Nikakršne zveze ni med razmerjem upnika (delničarja) stečajnega dolžnika do stečajnega dolžnika in med razmerjem stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov. Navedena razmerja so povsem ločena, samostojna in drug od drugega neodvisna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožena stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog družbe E. d.o.o. za dopustitev stranske intervencije na strani tožeče stranke.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje družba E. d.o.o. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za dopustitev stranske intervencije ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala, da višje sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena. O pritožbi je na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP odločila višja sodnica posameznica.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za dopustitev stranske intervencije oprlo na zaključek, da predlagatelj E. d.o.o. ni izkazal pravnega interesa za stransko intervencijo, temveč zgolj ekonomski interes. Stransko intervencijo je utemeljeval na okoliščini, da je delničar in upnik tožeče stranke in zato zainteresiran za povečanje njene stečajne mase.

5. Z navedenim zaključkom se pritožbeno sodišče strinja in ga pritožbeni razlogi ne morejo izpodbiti. Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, če je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima. Obstajati mora vsebinska zveza med konkretnim razmerjem stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti, in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Kdaj sta in kakšna je vsebina njune soodvisnosti, določa materialno pravo. Ni naključje, da je intervencijski interes najpogosteje podan v razmerjih, ki so po materialnem pravu večstranska, v katerih je udeleženih več oseb, katerih pravice in obveznosti se medsebojno prepletajo. Tako je npr. podan intervencijski interes poroka v pravdi med upnikom in glavnim dolžnikom, saj je od razmerja med upnikom in glavnim dolžnikom odvisno razmerje med glavnim dolžnikom in porokom (podobno pri solidarnih obveznostih, odstopu terjatve itd.)

6. Nikakršne zveze ni med razmerjem upnika (delničarja) stečajnega dolžnika do stečajnega dolžnika in med razmerjem stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov. Navedena razmerja so povsem ločena, samostojna in drug od drugega neodvisna. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da izid te pravde v ničemer ne zadeva pravnega položaja družbe E.. Družba E. kot upnik in delničar tožeče stranke ima izključno ekonomski interes za uspeh tožeče stranke v tej pravdi, ki pa ne glede na to, kako zelo ogrožen je zaradi morebitnega neuspeha tožeče stranke v tej pravdi, ne utemeljuje njenega intervencijskega interesa.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Odločilo je še, da kljub neuspehu s pritožbo tožena stranka nosi stroške odgovora na pritožbo, ker z njim ni prispevala k rešitvi zadeve.