Jedro

Presoja upravičenega interesa solastnika pri odločanju o načinu delitve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo solastnino udeležencev tako, da sta predlagateljici postali vsaka do ½ solastnici nepremičnin s parc. št. X1, X2, X3, X4, X5 in X6, vse k.o. C., nasprotni udeleženec pa je postal izključni lastnik nepremičnin s parc. št. Y1, Y2, Y3, Y4, Y5, Y6, Y7, Y8, Y9 in Y10, vse k.o. C., pri čemer mu morata predlagateljici plačati razliko v vrednosti dodeljenih nepremičnin v skupnem znesku 1.382,40 EUR. Takšno razdružitev je sodišče utemeljevalo z višino njihovih solastniških deležev in upravičenim interesom, ki so ga izkazali za posamezne parcele.

Proti sklepu vlaga nasprotni udeleženec pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge, in sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožbo utemeljuje z navedbami, da je prvostopenjsko sodišče sprejelo izpodbijano odločitev na podlagi zmotne in netočne ugotovitve, da je vztrajal pri razdelitvi domačije (nepozidanih stavbnih zemljišč in stavbnih zemljišč, na katerih se nahajajo objekti). Poudarja, da predlagateljicama v celoti priznava močnejši interes do objektov, ki se nahajajo na nepremičnini s parc. št. X1 (stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje), zato je na zadnjem naroku tudi predlagal, da se jima ti objekti dodelijo v last skupaj z zemljiščem. V pritožbi nasprotni udeleženec pojasnjuje, da ni vztrajal pri fizični razdelitvi te nepremičnine, kot to zmotno ugotavlja in povzema prvostopenjsko sodišče, ki je med drugim tudi napačno ugotovilo, da na parc. št. X2, k.o. C. stoji objekt oziroma gospodarsko poslopje in je nato zmotno štelo, da delitev nepremičnin s parc. št. X1 in X2 ne bi bila smotrna. Na zadnjem naroku je predlagal, da se z ustrezno parcelacijo razdeli kompleks nepozidanega stavbnega zemljišča, obstoječega iz parc. št. X3, X4 in X2, vse k.o. C., ki leži južno od stanovanjske hiše in gospodarskega objekta na parc. št. X1. S tem bi pridobil zemljišče, ki leži preko ceste nasproti njegove stanovanjske hiše, za katerega je nedvomno izkazal večji pravni interes kot predlagateljici. Na tem delu zemljišča ima namen postaviti gospodarsko poslopje za spravilo kmetijskih strojev; ta del zemljišča pa je tudi zaradi lokacije oziroma neposredne bližine primernejši kot pa nepozidano stavbno zemljišče s parc. št. Y3, ki mu je bilo sicer dodeljeno, je pa od njegove domačije oddaljeno in ni neposredno povezano z njegovim zemljiščem.

Nasprotni udeleženki na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče predlagateljicama v razdružitvenem postopku dodelilo pozidano stavbno zemljišče s parc. št. X1, na kateri se nahaja hiša in hlev, pa tudi tri nepozidana stavbna zemljišča s parc. št. X2, X3 in X4, vse k.o. C., za katere je upravičen interes zatrjeval tudi nasprotni udeleženec. Svojo odločitev je utemeljevalo z ugotovitvami izvedenca gradbene stroke A. N., ki je v izvedeniškem mnenju navedel, da sta obe stavbi (hiša in hlev) zelo blizu skupaj in bi v primeru razdelitve teh nepremičnin med predlagateljicama in nasprotnim udeležencem prišlo do težav tudi zaradi uporabe poti, ki bi bila nujno skupna pot. Ob upoštevanju ugotovitev izvedenca se je zdelo sodišču prve stopnje nesmiselno, da bi se nepremičnini s parc. št. X1 in X2 razdelili med predlagateljici in nasprotnega udeleženca. Pri tem pa je prvostopenjsko sodišče izhajalo iz napačnega prepričanja, da se na parc. št. X2, k.o. C. nahaja hlev, čeprav iz prej navedenega izvedeniškega mnenja povsem jasno izhaja, da se hlev nahaja na delu parc. št. X1 in da je možna delitev na dve samostojni stavbni parceli, od katerih ena vključuje obstoječo hišo in poslopje (hlev) na parc. št. X1, druga pa preostali južni del tega zemljišča (parc. št. X2, parc. št. X4 in del parc. št. X3, vse k.o. C.), pri čemer pa je potrebna predhodna parcelacija in delitev parc. št. X3. Ker je sodišče te ugotovitve izvedenca prezrlo in se je napačno postavilo na stališče, da delitev nepremičnin s parc. št. X1 in X2 ni smiselna, je zmotno uporabilo določbe 70. člena Stvarnopravnega zakonika (Ur. list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju: SPZ), ki sodišču pri odločanju o načinu delitve nalaga, da upošteva izkazan upravičen interes solastnika. Nasprotni udeleženec, ki ima status kmeta, je glede kompleksa nepozidanih stavbnih zemljišč, obstoječega iz parc. št. X3, X4 in X2 zatrjeval upravičen interes, saj kompleks leži preko ceste nasproti njegove stanovanjske hiše, zato bi želel na tem delu zemljišča postaviti gospodarsko poslopje za spravilo kmetijskih strojev, medtem ko sta predlagateljici izkazali upravičeni interes za „domačijo“, ki se nahaja na parc. št. X1, k.o. C. V skladu z določbama 355. člena in 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – s spremembami in dopolnitvami) je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek, saj zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in posledične zmotne uporabe 70. člena SPZ prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo upravičenega interesa nasprotnega udeleženca glede kompleksa nepozidanih stavbnih zemljišč s parc. št. X2, X3 in X4, vse k.o. C. V ponovljenem postopku se bo moralo prvostopenjsko sodišče opredeliti do tega vprašanja in v postopek pritegniti izvedenca, ki bo pripravil elaborat za parcelacijo nepremičnine s parc. št. X3, k.o. C.