Jedro

Za presojo bistvene okoliščine, ali je bila prošnja za dodelitev BPP podana pred izdelavo izvedenskega mnenja, za stroške katerega je tožnik prosil za oprostitev, tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja. Tako iz tožnikove prošnje kot njene dopolnitve namreč ne izhaja nedvoumen zaključek, da je izvedenec izdelal izvedensko mnenje pred dnem vložitve prošnje.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 674/2020 z dne 20. 7. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 674/2020 z dne 20. 7. 2020, odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilca A.A., v tem upravnem sporu tožnika, zavrže kot prepozna. V obrazložitvi svoje odločitve navaja, da je prosilec 29. 5. 2020 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je smiselno zaprosil za oprostitev plačila stroškov postopka, to je izdelave izvedenskega mnenja, zaradi višine škode, ki ga je izdelal izvedenec B.B. s.p. Tožena stranka se sklicuje na 11. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in pojasnjuje, da bi bil prosilec, ob izpolnjevanju subjektivnega in objektivnega pogoja, upravičen do dodelitve BPP šele od 1. 6. 2020 dalje, torej bi morebitno dodeljena BPP zajemala le stroške, ki bi nastali od tega dne dalje. Kot izhaja iz navedb prosilca in priložene listinske dokumentacije – to je stroškovnika sodnega izvedenca B.B. s.p., je sodni izvedenec izvedensko mnenje že izdelal in za svoje delo izdal račun že pred dnem vložitve prošnje. Iz teh razlogov je tožena stranka zaključila, da je prosilec prošnjo za dodelitev BPP vložil prepozno, zato je odločila, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo tožene stranke ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, v kateri navaja, da jo izpodbija iz vseh pritožbenih (pravilno tožbenih) razlogov. Pojasnjuje, da je bila storitev opravljena več kot naslednji dan po vložitvi predmetne prošnje za dodelitev BPP. Tako v vlogi kot izvedencu je bilo pojasnjeno, da tožnik nima sredstev in se je izvedenec strinjal, da poda vlogo za BPP in bo opravil storitev, ko tožnik dobi pozitivno odločbo. Iz korespondence, ki jo tožnik prilaga, izhaja, da je izvedenec po tem, ko je tožnik podal vlogo, t. j. 29. 5. 2020, od njega zahteval določena pojasnila, ki bi pripomogla k ugotovitvi dejanskega stanja in izdelave izvedenskega mnenja. To dokazuje, da je izvedenec pričel s svojim delom po vložitvi vloge, kar je v izpodbijani odločbi napačno in nepravilno obrazloženo. V tej zvezi je tožena stranka že prepoznala tožnikovo upravičeno vlogo po BPP pred tem in izdala sklep Bpp 33/2020 in Bpp 241/2020. Ne drži, da je izvedenec že izdal račun za opravljeno storitev 23. 5. 2020. Izvedenec je mnenje sestavil šele 15. 6. 2020, pri čemer je s sestavo izvida oziroma mnenja pričel po izdaji odločbe o odobritvi BPP. Stroški so nastali po 1. 6. 2020, dela oziroma storitve izvedenca se niso izvajala pred izdano vlogo. Če sodišče tožnikovi argumenti ne bodo prepričali, tožnik predlaga, da se preveri finančno poslovanje izvedenca. Ugotovitve bodo zagotovo dokazale, da računa za opravljeno storitev še ni izdal. Tožnik sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči tako, da prošnji tožnika za dodelitev BPP v zaprošeni obliki ugodi, tožnika pa oprosti plačila sodnih taks.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. Sodišče uvodoma izpostavlja, da je predmet presoje v tem upravnem sporu pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrže kot prepozno, ker je bila vložena pred izdelavo izvedenskega mnenja, v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za dodelitev BPP (smiselno za oprostitev plačila stroškov postopka). Po ugotovitvah tožene stranke takšen sklep izhaja iz navedb prosilca in listinske dokumentacije, t. j. stroškovnika izvedenca z dne 23. 5. 2020. Tožnik takšni ugotovitvi nasprotuje in tožbeno zatrjuje, da je bila prošnja za dodelitev BPP podana pred izdelavo izvedenskega mnenja.

6. V obravnavani zadevi je tožena stranka kot organ za BPP odločila o tožnikovi prošnji na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

7. Med strankama upravnega spora ni sporno, da je tožnik 29. 5. 2020 vložil prošnjo za dodelitev BPP, s katero je zaprosil za oprostitev plačila stroškov postopka, ki se nanašajo na izdelavo izvedenskega mnenja izvedenca B.B. s.p. Prav tako ni sporno, da je tožnik k predmetni vlogi priložil stroškovnik navedenega samostojnega podjetnika z dne 23. 5. 2020, iz katerega izhaja, da tožniku za izdelavo izvedenskega mnenja zaračunava skupno 606,96 EUR.

8. Tožena stranka je tožniku zaradi nepopolne prošnje za dodelitev BPP poslala poziv na dopolnitev prošnje, v katerem mu je pojasnila zahtevano vsebino dopolnitve, in navedla okoliščine, ki naj jih tožnik pojasni v dopolnitvi prošnje. Tožnik je na tej podlagi svojo prošnjo dopolnil na način, da je dodatno pojasnil okoliščine, ki so izhajale iz poziva tožene stranke.

9. Sodišče ugotavlja, da je tožnik podal prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je kot zadevo, v zvezi s katero zaproša za dodelitev BPP, navedel „Bpp 241/2020, tožba-odškodnina-neupravičena deložacija“, kot vrsto, obliko in obseg BPP pa „izvedensko mnenje-višina škode“. Glede na takšne navedbe tožnika v prošnji za dodelitev BPP in tožbene navedbe, da je tožena stranka tožniku v zadevi Bpp 241/2020 že odobrila BPP, sodišče izhaja iz predpostavke, da so podani pogoji za odločanje o tožnikovi prošnji v smislu določb 1. in 7. člena ZBPP. Ob tej predpostavki sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja. Okoliščina, ki se nanaša na časovno komponento izdelave izvedenskega mnenja in je bistvena za sprejem pravilne odločitve o predmetni tožnikovi prošnji, namreč ni bila dovolj razjasnjena tudi po dopolnitvi prošnje. Tako iz tožnikove prošnje kot njene dopolnitve namreč ne izhaja nedvoumen zaključek, da je izvedenec izdelal izvedensko mnenje pred dnem vložitve prošnje, t. j. pred 29. 5. 2020. Iz dopolnitve tožnikove vloge izhaja le, da je tožnik mnenje že naročil, izvedenec pa ga ne bo izročil, če ne bo prejel plačila, tožnik pa niti v prošnji niti v njeni dopolnitvi ni navedel, da je bilo mnenje že izdelano. Sklep o izdelavi mnenja pred podajo prošnje za dodelitev BPP ni utemeljen niti na podlagi stroškovnika, ki ga je izdal izvedenec in je datiran z dne 23. 5. 2020. Čeprav se po naravi stvari stroškovnik izda po opravljeni storitvi, je lahko le-ta glede na njegovo vsebino tudi predračun za storitev, ki bo opravljena naknadno.

10. Sodišče še pripominja, da mora biti namen organa za BPP ugotovitev resničnega dejanskega stanja prosilcev BPP in ugotovitev, ali so dejansko upravičeni do BPP. Torej toženi stranki tudi načelo materialne resnice iz 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), h kateremu je organ za BPP zavezan, nalaga dolžnost, da v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

11. Po presoji sodišča tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika tudi ni seznanila z odločilnimi dejstvi, iz katerih bi imel tožnik možnost razbrati, v kakšem smislu bodo ugotovitve tožene stranke, na podlagi katerih je gradila izpodbijano odločitev, pravno relevantne. Tožena stranka bi morala pred izdajo odločbe na podlagi prvega odstavka 9. člena ZUP dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Organ, ki v zadevi odloča, namreč svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih stranki ni bila dana možnost, da se o njih izjavi, razen v primerih, določenih z zakonom (drugi odstavek 9. člena ZUP). Stranka pa se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Tožnik tako ni imel možnosti, da natančneje pojasni dejstva, ki jih je tožena stranka kot odločilna uporabila pri sprejemu svoje odločitve in se nanašajo na sklep tožene stranke, da je bilo izvedensko mnenje izdelano pred dnem vložitve prošnje za dodelitev BPP. Poziva stranki, kot ga je v konkretnem primeru tožniku posredovala tožena stranka, da nepopolno vlogo dopolni, pa po presoji sodišča ni mogoče šteti kot seznanitev stranke z bistvenimi dejstvi, ki jih tožena stranka ocenjuje kot relevantne za sprejem izpodbijane odločitve.

12. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka v postopku, ki je rezultiral v izdaji izpodbijane odločbe, ni popolno ugotovila dejanskega stanja in je zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena v zvezi z 2. in 3. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku mora tožena stranka ob upoštevanju določil 8. in 9. člena ZUP ugotovljeno kršitev odpraviti, ustrezno razjasniti dejansko stanje, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja, določenega v drugem odstavku 11. člena ZBPP, in nato ponovno odločiti o predmetni prošnji za dodelitev BPP.

13. Sodišče je v obravnavanem primeru skladno s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal tožnik, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

14. Sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.