Jedro

Pritožba, vložena zoper sodbo sodišča druge stopnje (pravnomočno sodbo), ni dovoljena, tako da se zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo toženca z dne 27. 9. 2011 zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložil toženec. V njej navaja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi bila pritožba prepozna, torej vložena po preteku 15-dnevnega roka. To ne drži, saj je v 15-dnevnem roku poslal pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki pa ni bila obravnavana, ampak mu je bila takoj poslana sodba sodišča druge stopnje št. Psp 264/2011, kar je napaka v sodnem procesu. Pritožil se je tudi zoper omenjeno sodbo ter nato prejel izpodbijani sklep in sicer, da pritožba ni dovoljena. Toženec se zoper ta sklep pritožuje, saj ni bil pravilno izvršen postopek. Toženec meni, da ni imel možnosti do pritožbe, kakor tudi ne do zagovora, kar pa je v pravni državi nedopustno in pomeni očitno kršenje ustavnih pravic državljanov, zato predlaga, da se celotna zadeva ponovno obravnava.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. V sporni zadevi je sodišče prve stopnje najprej izdalo sodbo, opr. št. I Ps 262/2011 z dne 17. 5. 2011. Zoper navedeno sodbo je toženec vložil pritožbo, ki jo je obravnavalo pritožbeno sodišče in s sodbo, opr. št. Psp 264/2011 z dne 8. 9. 2011, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Toženec je nato dne 28. 9. 2011 sodišču posredoval vlogo, ki jo je naslovil „pritožba zoper sodbo I Ps 262/2011“.

ZPP v 335. členu določa, kaj mora obsegati pritožba. V 1. točki je določeno, da mora pritožba med drugim obsegati navedbo sodbe, zoper katero se vlaga. Toženec je v pritožbi navedel sodbo, opr. št. I Ps 262/2011, to je številka prvostopenjske sodbe, o kateri je pritožbeno sodišče že odločilo s sodbo Psp 264/2011 z dne 8. 9. 2011. Glede na vsebino pritožbe je zaključiti, da je toženec napačno označil sodbo, zoper katero se pritožuje, saj iz pritožbenih navedb izhaja, da se ne strinja z obrazložitvijo drugostopenjske sodbe, opr. št. Psp 264/2011 z dne 8. 4. 2011. V tem primeru je sicer pritožba pravočasna, vendar pa pritožba, vložena zoper pravnomočno sodbo ni dovoljena. V primeru drugostopenjske sodbe gre namreč za pravnomočno sodbo, zoper katero niso dovoljena redna pravna sredstva (pritožba). Skladno s 1. odstavkom 333. člena ZPP se namreč pritožba lahko vloži le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, ne pa zoper sodbo, izdano na drugi stopnji. Skladno s prvim odstavkom 367. člena ZPP zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (pravnomočne sodbe) na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Toženec pa ni vložil revizije na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, temveč pritožbo zoper sodbo Psp 264/2011 z dne 8. 9. 2011. Pritožba, vložena zoper pravnomočno sodbo, je torej nedovoljena, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno, na podlagi 343. člena ZPP, zavrglo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.