Jedro

Če stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, ji mora nasprotna stranka povrniti njene pravdne stroške nastale na prvi stopnji.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje o stroških, nastalih na prvi stopnji se v točki III in IV izreka spremeni tako, da sedaj glasi:“III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 2.710,52 EUR v roku 15 dni in pod izvršbo, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od prejema sodbe do plačila.” Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 229,36 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti določenega v tej točki izreka do plačila.

Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sodbo z dne 14. 10. 2014 opr. št. P 223/2013 je sodišče prve stopnje v točki I. in II. ugodilo tožbi tožeče stranke, v točki III. in IV pa je odločilo o načinu povrnitve pravdnih stroškov, nastalih na prvi stopnji. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 677,63 EUR, tožeča stranka pa je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 2.045,76 EUR. Sodišče prve stopnje je še sklenilo, da se zaradi delnega umika tožbe, ki se nanaša na nepremičnine parc. št. 198/4, 198/17, in 199/12, vse k. o. X. postopek v tem delu ustavi in se dovoli sprememba tožbe z dne 8. 9. 2014. Odločitev o pravdnih stroških je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi določil člena 158 in drugega odstavka 154. člena ZPP. Višino je določilo na podlagi priloženih stroškovnikov tožeče in tožene stranke. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožeča stranka umaknila tožbeni zahtevek za tri parcele, kar predstavlja 75 % tožbenega zahtevka, zato sodišče zaključuje, da mora tožeča stranka na podlagi 158. člena ZPP povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 75 %, kar znaša 2.045,76 EUR, ker pa je tožeča stranka uspela s preostalim zahtevkom, kar predstavlja 25 %, ji mora tožena stranka na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP povrniti njene pravdne stroške v višini 25 %, kar znaša 677,63 EUR.

2. Zoper odločitev o stroških, vsebovano v točki III. in IV. izreka sodbe se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker v zvezi z umikom tožbenega zahtevka ni uporabilo določbe prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Mnenja je, da je zahtevek umaknila šele po tistem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, saj je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na parc. št. 198/4, 198/17 in 199/12 vse k. o. X., po tistem ko se je v zemljiški knjigi vpisala lastninska pravica na teh nepremičninah na tožečo stranko. V času vložitve tožbe pa je bila vknjižena lastninska pravica na toženo stranko, zato je bila tožba potrebna. Tožena stranka pa je v končni fazi dejansko uspela s celotnim zahtevkom, ker je sodišče prve stopnje njenemu spremenjenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, ugodilo pa je v tistem delu zahtevka, kjer gre za parcelo, na kateri se nahaja 1/3 obstoječe telovadnice in ki je vredna veliko več kot vse tri parcele skupaj, ker gre pri njih zgolj za sama zemljišča. Ker je domnevni uspeh tožene stranke, seveda v kolikor bi ga sploh bilo mogoče šteti za delni umik tožbe, ki je bil posledica dejstva, da je pri delu spornih nepremičnin prišlo tekom spora po uradni dolžnosti s strani zemljiškoknjižnega sodišča do takšnega lastninskega stanja, kot ga je tožeča stranka uveljavljala s tožbo, minoren, bi prvostopno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin tega primera in nadaljnjih dejstev moralo zaključiti, da je bila tožba ob njeni vložitvi v celoti potrebna in, da je tožeča stranka v končni fazi z njo tudi v celoti uspela. Dejansko bi moralo toženi stranki naložiti povrnitev vseh pravdnih stroškov tožeče stranke. Predlaga spremembo izreka o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru na pritožbo pa navaja, da ker je tožeča stranka glede treh nepremičnin umaknila tožbo, je zato toženi stranki dolžna v sorazmernem delu 75 %, povrniti pravdne stroške tožene stranke. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po vloženi tožbi je tožeča stranka podala izjavo, da delno umika tožbeni zahtevek glede treh nepremičnin in sicer glede nepremičnin parc. št. 198/4, 198/17 in 199/12, k. o. X., da pa vztraja pri delno spremenjenem tožbenem zahtevku glede parc. št. 198/16 iste k. o. Ta vloga je bila vročena nasprotni stranki, ki je v naslednji pripravljalni vlogi izjavila, da se strinja z umikom tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na nepremičnine parc. št. 198/4, 198/17 in 199/12 k. o. X., nasprotuje pa spremembi tožbe v delu, ki se nanaša na parc. št. 198/16 k. o. X. Tožena stranka glede delnega umika tožbe ni podala zahtevka za povrnitev pravdnih stroškov v tem delu, po prvem odstavku 158. člena ZPP. Priglasila je celotne pravdne stroške in sicer na koncu obravnavanja zadeve. Sodišče prve stopnje je nato v nadaljevanju napačno uporabilo določbe člena 158 ZPP in je delilo pravdne stroške v razmerju 75 % proti 25 % tožbenega zahtevka. Ker tožena stranka ni posebej zahtevala povrnitve pravdnih stroškov, nastalih v zvezi z delnim umikom tožbe, bi zato sodišče prve stopnje na koncu te pravde moralo uporabiti določbo tretjega odstavka 154. člena ZPP. Po tej določbi sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Tožena stranka ni priglasila pravdnih stroškov v zvezi z delnim umikom tožbe, glede tega dela tožbenega zahtevka niso nastali posebni stroški, glede na dejstvo da pa je tožeča stranka uspela s tistim delom zahtevka, ki se nanaša na del zgradbe se tako izkaže, da ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka in zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. alineje prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 366 ZPP odločilo, da mora tožena stranka tožeči povrniti vse stroške, to je tiste stroške, ki jih je imela nasprotna stranka v postopku na prvi stopnji, saj tožeča stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Sodišče prve stopnje je v točki 16 ugotovilo, da so znašali potrebni stroški tožeče stranke skupaj 2.710,52 EUR, kar se pritožbeno ne izpodbija. Ob pravilni uporabi materialnega prava in sicer določbe tretjega odstavka 154. člena ZPP se tako izkaže, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v skupnem znesku 2.700,52 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot je to odločeno v izreku sklepa sodišča druge stopnje. Glede na obrazloženo, tožena stranka sama trpi stroške nastale na prvi stopnji (prvi odstavek 154. člena ZPP).

6. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji je tožena dolžna povrniti njene pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP). Za tožečo stranko je sporna samo še odločitev o stroških, vsebovana kot sklep v sodbi sodišča prve stopnje in sicer v tistem delu, v katerem je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 2.045,76 EUR. To pa je tista vrednost, od katere je sodišče druge stopnje v skladu z Odvetniško tarifo ugotavljalo in odmerilo pritožbene stroške tožeče stranke. Tožeči stranki tako pripada po tar. št. 3210 nagrada za postopek z vrednostjo do 2.500,00 EUR, kar znaša 105,00 EUR, povečano s količnikom 1,6 168,00 EUR, k temu je potrebno dodati še stroške za materialne izdatke 20,00 EUR, kar vse skupaj z 22 % DDV znaša 229,36 EUR. Te stroške je dolžna plačati na način, kot je to odločeno v izreku tega sklepa sodišča druge stopnje.

7. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, zato tožena stranka sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).