Jedro

Predlog je v skrbi za pravdni stranki podalo sodišče sámo, vendar pri tem razen domnevno bolj intenzivnega sodelovanja med sodniki in sodnim osebjem ni navedlo podrobnosti o kadrovskih razmerah na sodišču. Okrajno sodišče v Domžalah ima sicer le pet sodnikov, vendar je drugih zaposlenih na sodišču kar petindvajset, razpravljajoča sodnica pa v predlogu ni utemeljila, zakaj ni mogoče z organizacijo dela preprečiti hčerki sedme tožnice stik s predmetno zadevo. Poleg tega v zadevi tudi ne gre za posebej občutljivo pravno področje (npr. družinskopravno), temveč gre za postopek v zvezi s stvarno služnostjo za potrebe oskrbe z vodo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V uvodu navedenih sedem tožnic in tožnikov je zoper toženca pri Okrajnem sodišču v Domžalah dne 27. 5. 2024 vložilo tožbo za ugotovitev obstoja stvarne služnosti in predlog za izdajo začasne odredbe. Navedeno sodišče je Vrhovnemu sodišču dne 31. 5. 2024 predlagalo delegacijo pristojnosti v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v katerem pojasnjuje, da je sedma tožnica mati sodniške pomočnice, ki je že vrsto let zaposlena pri njih. Sodeluje z vsemi sodnicami in sodniki, ker pa je Okrajno sodišče v Domžalah manjše, je sodelovanje med njimi bolj intenzivno, zaradi česar bi ta okoliščina utegnila vzbuditi dvom v nepristranskost sodišča. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

4. Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je treba šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven. V primeru majhnega sodišča je lahko okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar je treba pri odločanju upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.1

5. Te okoliščine pa v obravnavanem primeru po presoji Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo delegacije pristojnosti. Predlog je v skrbi za pravdni stranki podalo sodišče sámo, vendar pri tem razen domnevno bolj intenzivnega sodelovanja med sodniki in sodnim osebjem ni navedlo podrobnosti o kadrovskih razmerah na sodišču. Okrajno sodišče v Domžalah ima sicer le pet sodnikov, vendar je drugih zaposlenih na sodišču kar petindvajset, razpravljajoča sodnica pa v predlogu ni utemeljila, zakaj ni mogoče z organizacijo dela preprečiti hčerki sedme tožnice stik s predmetno zadevo. Poleg tega v zadevi tudi ne gre za posebej občutljivo pravno področje (npr. družinskopravno), temveč gre za postopek v zvezi s stvarno služnostjo za potrebe oskrbe z vodo. Sodniki vseh sodišč, ki dejansko odločajo v zadevah, to počno na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe2. V obravnavani zadevi Vrhovno sodišče zato ne vidi utemeljenih razlogov, ki bi vzbudili dvom v nepristranskost nadaljnjega dela konkretne razpravljajoče sodnice in sodišča kot takšnega.

6. Vrhovno sodišče je zato v skladu z navedenim odločilo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Glej sklep VS RS I R 165/2019 z dne 9. 12. 2019 in tam podrobno navedeno sodno prakso. 2 Sklep VS RS III R 12/2012 z dne 29. 5. 2012.