Jedro

Glede na 44. člen ZDen in uporabljeno metodologijo ( Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, pritožba s pavšalnimi ugovori ne more uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 503/2001-7 z dne 24.4.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 15.2.2001. Z njo je ta zavrnila njeno pritožbo zoper delno odločbo Upravne enote Č. z dne 13.6.2000, s katero je bilo odločeno: da sta upravičenki do denacionalizacije K.Z. roj. Š. in J.Z.; da je zavezanec za denacionalizacijo Slovenska odškodninska družba d.d. L., ki je dolžna iz naslova denacionalizacije podržavljenih kmetijskih zemljišč dati odškodnino v obveznicah, in sicer za parc. št. 1956/1 vinograd 4. razreda v izmeri 1043 m2-1528 DEM, za parc. št. 2057 pašnik 6. razreda v izmeri 209 m2-7 DEM, parc. št. 2058 vinograd 2. razreda v izmeri 1471 m2-3305 DEM, za parc. št. 2304/2 vinograd 2. razreda v izmeri 3093 m2-6948-DEM, ter skrbnici za posebne primere M.Z. izročiti obveznice v višini 11788 DEM v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe, od katerih pripada pokojni K.Z. roj. Š. 1528 DEM in J.Z. 10260 DEM.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da tožnica ugovarja, da naj bi bila odškodnina za kmetijska zemljišča, ki so bila ob podržavljenju vinogradi in pašniki, prenizko ocenjena. Kot primer navaja vrednotenje parc. št. 2057, ki je ocenjena samo na 7 DEM. Sodišče ugotavlja, da je upravni organ prve stopnje vrednost predmetnih zemljišč pravilno izračunal na podlagi Odloka o načinu določenja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92, v nadaljevanju Odlok). Tako je na primer izračun za parc. št. 2057 pašnik 6. razreda v izmeri 209 m2 k.o. K., upoštevaje količnik 0,009, ki velja po Odloku v katastrskemu kraju Č. za pašnik 6. razreda, in izhodiščno vrednost 3.94 DEM za m2 zemljišča, naslednji: 209m2x0,009x3.94, je 7,41 DEM. Po določbah 3. člena Odloka se namreč vrednost kmetijskega zemljišča izračuna tako, da se površina zemljišča v m2 pomnoži s količnikom, ki je določen glede na katastrski okraj, katastrski razred in katastrsko kulturo zemljišča, in izhodiščno vrednostjo 3.94 DEM za m2. Pri vrednotenju je prvostopni upravni organ pravilno upošteval tudi vrednost podržavljenega trajnega nasada, kot to določa Odlok o dopolnitvah navedenega odloka (Uradni list RS, št. 21/92). Ugovor tožnice, da je izračunana odškodnina prenizka, sodišče zavrača. Metodologija v odloku je podlaga za izračun vrednosti podržavljenih kmetijskih zemljišč in to na podlagi 3. odstavka 44. člena Zakona o denacionalizaciji. Ker je metodologija za izračun odškodnine izrecno določena, sodišče ne more upoštevati tožničinega ugovora, da so cene na območju, kjer navedena zemljišča leže, višje. Tožnica ima v mislih prometno vrednost zemljišča, ki pa je v denacionalizacijskem postopku glede na določbe ZDen ni možno določiti.

Tožnica v pritožbi navaja, da se ne strinja z odškodnino, ki naj bi jo prejela. Ker organi nimajo posluha za korektno cenitev, zahteva, da se zemljišča vrnejo v naravi in ne pristaja na izračune, kljub odloku.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Iz odločbe tožene stranke in izpodbijane sodbe je razvidno, da je bila odškodnina za vse štiri parcele določena na podlagi 44. člena Zakona o denacionalizaciji in na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92), in sicer glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj v času podržavljenja. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil (glede na navedeno podlago) izračun odškodnine pravilen. Glede na navedeno metodologijo za izračun odškodnine in glede na uvrstitev parcel v času podržavljenja, pavšalni pritožbeni ugovori tožnice, v katerih sicer izraža nestrinjanje z določeno odškodnino in zahteva, da se zamljišča vrnejo v naravi, ne navaja pa nobenih konkretnih okoliščin, ki bi izpodbijale elemente, na podlagi katerih temelji izračun odškodnine za vsako od štirih parcel, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.