Jedro

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v okviru pogodbene svobode stranki določita tako trajanje kot tudi višino najemnine ter ostale pravice in obveznosti. Ne moreta pa stranki mimo določb zakona sami določiti, da gre za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, saj stranski intervenient kot profitna organizacija ni upravičen za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka in stranski intervenient sama trpita stroške pritožbe, tožeča stranka pa stroške odgovora na pritožbi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške revizijskega postopka v višini 475,98 EUR, stroške odgovora na revizijo pa krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke številka: ... z dne 8. 1. 2021 in Centra za socialno delo A. številka: ... z dne 4. 9. 2020 in zadevo vrnilo Centru za socialno delo A. v ponovno upravno odločanje. Naložilo mu je, da v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe na novo odloči o subvenciji najemnine za B. B. Prav tako je odločilo, da tožena stranka krije stroške tega postopka v celoti.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna, saj je sodišče relevantne določbe Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1),1 ki določajo, kaj je neprofitno stanovanje in ki urejajo oddajo neprofitnih stanovanj v najem in neprofitno najemnino, nepravilno razlagalo. V posledici tega je tudi naredilo napačno dokazno oceno s tem, ko je zaključilo, da v konkretnem primeru iz najemne pogodbe z dne 30. 8. 2018, katero je B. B. sklenil s stranskim intervenientom, ne izhaja, da gre za neprofitno stanovanje in da dogovorjena najemnina ni neprofitna najemnina, četudi le-ta ustreza višini slednje. S tem je storilo tudi bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).2 Tožena stranka je že v prvi pripravljalni vlogi navedla, da je upravičenec B. B. prvo najemno pogodbo za neprofitno stanovanje na istem naslovu s stranskim intervenientom sklenil že leta 2002 in je vse od takrat dalje upravičen do subvencije neprofitne najemnine. Ne glede na to, da je bil stranski intervenient iz registra neprofitnih stanovanjskih organizacij izbrisan na podlagi odločbe, ki je bila izdana 11. 7. 2014, tožena stranka meni, da tudi po navedenem datumu lahko stranski intervenient oddaja neprofitna stanovanja v najem. Glede na določbe SZ-1 je najemodajalec lahko tako neprofitna kot tudi profitna organizacija, pa tudi zasebnik. Glede na določbo 87. člena SZ-1 je javni razpis potreben le v primeru, ko neprofitna stanovanja oddajajo v najem občina, javni stanovanjski sklad in druge pravne osebe, navedene v tem členu. Stranskemu intervenientu torej ni potrebno izvesti javnega razpisa za oddajo stanovanj. Pristojni center za socialno delo pri obravnavi vsake vloge za subvencijo (neprofitne) najemnine, preveri vse zakonske pogoje na strani prosilcev in sicer poleg dohodkovnega cenzusa po 28. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS),3 tudi zakonske pogoje po SZ-1 in sicer, ali je najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas in ali je v pogodbi dogovorjena najemnina določena po formuli iz SZ-1 in v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (v nadaljevanju: Uredba).4 Tako je tudi v konkretnem primeru CSD preveril vse predpisane zakonske pogoje glede priznanja pravice do subvencije neprofitne najemnine, kar izkazuje najemna pogodba z dne 30. 8. 2018, ki je bila sklenjena za nedoločen čas in za neprofitno najemnino in iz priloženega točkovnega zapisnika. Tožena stranka se pri tem sklicuje tudi na določbo 153.b člena SZ-1. Po njenem mnenju SZ-1 nedvomno dovoljuje oziroma omogoča, da veljavno oddajajo neprofitna stanovanja v najem tudi pravne osebe, ki nimajo statusa neprofitne organizacije. Sodišče prve stopnje je pri tem napačno razlagalo ustavno odločbo št. U-I-109/15-14 z dne 19. 5. 2016. Iz navedene odločbe po mnenju tožene stranke ne izhaja, da je krog subjektov zaključen. Nadalje se sklicuje na sodbe Vrhovnega sodišča RS, ki se nanašajo na subvencijo najemnine v bivalnih enotah. Stranski intervenient je bil vse do 11. 7. 2014 neprofitna organizacija, ki je oddajala v najem neprofitna stanovanja v vseh treh A. občinah. V konkretnem primeru pa stranski intervenient ne zasleduje cilja dobička, saj so vsa stanovanja, za katera uporabniki uveljavljajo pravico do subvencije najemnine, oddana v najem za neprofitno najemnino in za nedoločen čas. V takem primeru gre torej za stanovanje, ki je po SZ-1 opredeljeno kot neprofitno najemno stanovanje. Že sam SZ-1 v 153.b členu in tudi odločba o izbrisu iz registra NSO prepoveduje spreminjanje najemnih pogodb. Na ta način so na eni strani varovani najemniki in na drugi strani se preprečuje, da bi se fond najemnih neprofitnih stanovanj zmanjševal. Stranski intervenient je bil do 11. 7. 2014 zavezan k oddajanju stanovanj na javnih razpisih za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Tudi po tem datumu pa je dolžan za vsa do tedaj sklenjena najemna razmerja ohraniti nespremenjene najemne pogoje. Enako velja tudi za morebitne pravne naslednike. Stranski intervenient je v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki je eden ključnih izvajalcev stanovanjske politike v državi in ki mora stremeti k temu, da se povečuje število javnih najemnih stanovanj, predvsem neprofitnih, ki se oddajajo za neprofitno najemnino in za nedoločen čas. Že to je razlog, da stranski intervenient kot zasebna družba posluje po neprofitnih principih. Po mnenju tožene stranke je odločitev sodišča prve stopnje, da je potrebno vlogo upravičenca B. B. obravnava kot vlogo za subvencijo tržne najemnine, nepravilna. Zaradi take odločitve bodo upravičenci morali izkazovati dodatne pogoje za pridobitev pravice do subvencije tržne najemnine. Tožena stranka nadalje še navaja, da je po njenem mnenju razlog za predmetno tožbo dejstvo, da je bil v letu 2020 sprejet Zakon o finančni razbremenitvi občin,5 ki v 28. členu določa, da se s 1. 1. 2021 subvencija tržne najemnine v celoti financira iz državnega proračuna. Pred tem se je iz državnega proračuna financiral le del subvencije tržne najemnine. Subvencija neprofitne najemnine pa se ves čas v celoti financira iz občinskega proračuna. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške postopka. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Zoper sodbo je pritožbo vložil tudi stranski intervenient. Sodbo izpodbija iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na določbo 83. člena SZ-1. Bistveni element pri opredelitvi, ali gre za neprofitno najemno stanovanje, je neprofitna najemnina in/ali lastnost upravičenca, ki najema takšno stanovanje. Tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo, temveč je definiciji neprofitnega najemnega stanovanja dodalo še druge pogoje, ki pa jih SZ-1 ne predvideva. Po stališču sodišča prve stopnje naj bi bil pri opredelitvi neprofitnega najemnega stanovanja pomemben tudi status najemodajalca. Takšno stališče pa je v očitnem nasprotju z definicijo neprofitnega najemnega stanovanja. V prvem odstavku 87. člena SZ-1 so subjekti navedeni zgolj primeroma (kar izhaja zlasti iz besede "kadar"). Po stališču stranskega intervenienta je tako lahko najemodajalec tudi profitna organizacija oziroma zasebna gospodarska družba. Napačno je tudi stališče sodišča, da lahko tak način dajanja neprofitnih stanovanj v najem, kot ga izvaja stranski intervenient, odpira možnost zlorab. Čeprav k temu ni zavezan, ravna v skladu s kriteriji, kot so določeni v veljavnem Pravilniku o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

4. V odgovoru na pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta tožeča stranka prereka vse navedbe, ki sta jih podala tožena stranka in stranski intervenient. Po njenem mnenju je sodišče prve stopnje pravilno povzelo, da je med strankama sporno zgolj pravno vprašanje in sicer, ali ima najemnik oziroma vlagatelj vloge za subvencijo neprofitne najemnine (B. B.) na podlagi najemne pogodbe sklenjene s stranskim intervenientom, ki je zasebna gospodarska družba, pravico do navedene subvencije ter ali lahko zasebna gospodarska družba sploh oddaja v najem neprofitna stanovanja. Pri tem ni pomembno, da je upravičenec na istem naslovu s stranskim intervenientom že leta 2002 sklenil najemno pogodbo. CSD je namreč pri odločanju o subvenciji najemnine upošteval najemno pogodbo iz leta 2018. Predhodno sklenjena najemna pogodba pa ne zavezuje več ne najemnika in tudi ne najemodajalca in s tem torej ni relevantna za odločitev v tem sporu. Tožeča stranka meni, da morajo biti neprofitna stanovanja dostopna pod enakimi pogoji vsem, ki izpolnjujejo socialne kriterije oziroma pogoje za uvrstitev na prednostno listo. Tega stranski intervenient, ki neprofitna stanovanja dodeljuje mimo javnega razpisa, ne more zagotoviti. Od izbrisa iz registra neprofitnih stanovanjskih organizacij najemodajalec (stranski intervenient) ne deluje več v javnem interesu. Da stanovanje, ki ga ima v najemu upravičenec, ni neprofitno stanovanje, pa je tožeča stranka navajala že v predsodnem upravnem postopku. Temu stališču pritrjuje tudi dopis Ministrstva za okolje in prostor št. ... z dne 20. 8. 2020, ki mu tožena stranka v postopku pred prvostopenjskim organom niti ni oporekala. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi kot neutemeljeni zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbi.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. V tej zadevi je pritožbeno sodišče že odločalo. S sodbo Psp 80/2022 z dne 25. 5. 2022 je pritožbama tožene stranke in stranskega intervenienta ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 8. 1. 2021 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 4. 9. 2020 in da se tožeči stranki povrnejo stroški postopka, zavrnilo.

7. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je na Vrhovno sodišče RS tožeča stranka vložila revizijo. Revizijsko sodišče je reviziji ugodilo ter sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka pa je pridržalo za končno odločbo. Glede na postavljena revizijska vprašanja, se je revizijsko sodišče postavilo na drugačno stališče, kot pa sodišče druge stopnje. Glede sklicevanja pritožbenega sodišča na določbo 153.b člena SZ-1, po katerem določbe najemne pogodbe, sklenjene med neprofitno stanovanjsko organizacijo in najemnikom, ostanejo v veljavi tudi po izbrisu te organizacije iz registra neprofitnih stanovanjskih organizacij ali po prenosu lastništva na pravne naslednike, revizijsko sodišče poudarja, da je navedena določba res v korist najemniku in da je namenjena obstoju najemnega razmerja kljub statusnim spremembam na strani najemodajalca. Ne daje pa že sama po sebi podlage za zaključek, da nobena najemna pogodba, sklenjena po izbrisu najemodajalca iz registra neprofitnih stanovanjskih organizacij, ne bi mogla predstavljati nove pravne podlage in s tem prekiniti kontinuitete predhodnega najema. Pri tem opozarja, da iz pogodbe z dne 30. 8. 2018 izhaja, da prenehajo veljati ostali dogovori med strankama, ki se nanašajo na isto stanovanje. Sodišče druge stopnje določbe 153.b člena SZ-1 ni uporabilo v razmerju do tega pogodbenega določila. Nadalje tudi ne drži, da za odločitev v tem sporu ni relevantno, ali gre za oddajo neprofitnih stanovanj v najem pod določenimi pogoji ali pa za prosto oddajo stanovanj na trgu. Nenazadnje že vsebina določbe 153.b člena SZ-1 predpostavlja izbris iz registra neprofitnih stanovanjskih organizacij. Izbris stranskega intervenienta iz registra neprofitnih stanovanjskih organizacij pa je tudi ključna okoliščina za presojo pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o neupravičenosti do subvencije neprofitne najemnine za neprofitno stanovanje, do česar pa se sodišče druge stopnje še ni opredelilo.

8. Upoštevaje navedene razloge je pritožbeno sodišče v ponovnem sojenju ponovno preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje. Po preizkusu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti, prav tako tudi ne postopkovnih določb, kot jih v pritožbi uveljavlja tožena stranka. Kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že v prvem sojenju, sodba namreč vsebuje bistvene razloge in se jo tako tudi da preizkusiti. To pomeni, da ni podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče tudi ne ugotavlja, da bi bilo o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe glede kršitve določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, neutemeljene.

9. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št.: ... z dne 8. 1. 2021, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke, vložena zoper prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo A. št.: ... z dne 4. 9. 2020. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da je vlagatelj B. B. upravičen do subvencionirane neprofitne najemnine za neprofitno stanovanje v višini 84,19 EUR mesečno in sicer za obdobje od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2021. Občina C. (tožeča stranka) izplačuje znesek subvencije najemodajalcu D. d. o. o. (stranski intervenient).

10. ZUPJS v prvem odstavku 28. člena določa, da je do subvencioniranja najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju.

11. Kot to ugotavlja že sodišče prve stopnje je med strankama sporno, ali ima vlagatelj, ki ima sklenjeno najemno pogodbo z zasebno gospodarsko družbo,6 pravico do subvencije neprofitne najemnine in v okviru tega, ali zasebna gospodarska družba lahko oddaja v najem neprofitna stanovanja. Stranski intervenient je namreč oseba zasebnega prava (gospodarska družba). Kot tak tudi ni vpisan v register neprofitnih stanovanjskih organizacij. Iz registra je bil izbrisan s sklepom Ministrstva za infrastrukturo in prostor z dne 11. 7. 2014. 12. Pritožbeno sodišče se ob prvem sojenju do vprašanja o tem, ali lahko stranski intervenient oddaja neprofitna stanovanja v najem pod določenimi pogoji, ali pa gre za prosto oddajo stanovanj na trgu, ni posebej opredelilo in sicer iz razloga, ker je štelo, da je za odločitev ključna najemna pogodba (prva je bila sklenjena že 3. 10. 2002, zadnja pa 30. 8. 2018).7 153.b člen SZ-1 sicer določa, da določbe najemne pogodbe, sklenjene med neprofitno stanovanjsko organizacijo in najemnikom, ostanejo v veljavi tudi po izbrisu te organizacije iz registra neprofitnih stanovanjskih organizacij ali po prenosu lastništva na pravne naslednike. Glede na to, da se obe stranki sklicujeta na pogodbo z dne 30. 8. 2018, je za odločitev bistvena 28. točka navedene pogodbe iz katere izhaja, da z dnem veljavnosti te pogodbe prenehajo veljati stanovanjska pogodba in drugi dogovori med strankama pogodbe, ki se nanašajo na stanovanje, ki je predmet pogodbe. Upoštevaje navedeno pritožbeno sodišče sprejema razlogovanje sodišča prve stopnje, da je določitev nizke (neprofitne) najemnine v pogodbi stvar svobodne volje obeh pogodbenih strank. Zgolj dejstvo, da stranke najemne pogodbe najemnino opredelita kot "neprofitno" pa ne opravičuje razlage, da gre za neprofitno stanovanje v smislu SZ-1 in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

13. Za odločitev v zadevi je torej ključen odgovor na vprašanje, ali lahko stranski intervenient oddaja neprofitna stanovanja v najem pod določenimi pogoji, ali pa gre za prosto oddajo stanovanj na trgu.

14. SZ-1 v 83. členu med drugim določa, da je najemno stanovanje po tem zakonu - stanovanje, ki se oddaja za neprofitno najemnino in stanovanje, ki se oddaja upravičencu do najema neprofitnega stanovanja (neprofitno najemno stanovanje); - stanovanje, ki se prosto oddaja na trgu (tržno najemno stanovanje).

V prvem odstavku 87. člena SZ-1 pa je določeno, da kadar neprofitno najemno stanovanje, razen neprofitno najemno nadomestno stanovanje zaradi rušenja, prenove ter elementarnih ali drugih nesreč in v primeru preselitve po četrtem odstavku 104. člena tega zakona oddaja občina, država, javni stanovanjski sklad ali neprofitna stanovanjska organizacija, se postopek dodelitve stanovanja v najem začne na podlagi javnega razpisa.

15. Stranski intervenient (družba D. d. o. o.) je gospodarska družba. Iz sklepa Ministrstva za infrastrukturo in prostor z dne 11. 7. 2014 (priloga B/1) izhaja, da se družba D. d. o. o. izbriše iz registra neprofitnih stanovanjskih organizacij, ki se vodi pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Pri tem iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je v skladu z določili 151. člena SZ-1 pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj v javnem interesu Republike Slovenije. Že sama stranka pa je v vlogi, da se izbriše iz registra neprofitnih stanovanjskih organizacij pojasnila, da ne želi več opravljati dejavnosti pridobivanja, upravljanja in oddajanja neprofitnih stanovanj ter pridobivati in upravljati lastna stanovanja kot neprofitna stanovanjska organizacija. Ministrstvo je vlogi družbe D. d. o. o. ugodilo in jo izbrisalo iz registra neprofitnih stanovanjskih organizacij.

16. Iz drugega odstavka 151. člena SZ-1 izhaja, da zaradi zagotavljanja javnega interesa pridobi pravna oseba status neprofitne stanovanjske organizacije z vpisom v register neprofitnih stanovanjskih organizacij. V register se lahko vpiše pravna oseba, ki je ustanovljena kot gospodarska družba, katere dejavnost je pridobivanje, upravljanje, oddajanje in prodaja stanovanj. Pri odgovoru na vprašanje, ali lahko gospodarska družba, ki ni vpisana v register neprofitnih stanovanjskih organizacij oddaja neprofitna stanovanja v najem je torej potrebno uporabiti določbe SZ-1, ki se nanašajo na neprofitne stanovanjske organizacije in s tem povezan javni interes, ki je v tem, da se pridobiva neprofitna najemna stanovanja in ta stanovanja nato tudi preko javnega razpisa oddaja v najem upravičencem, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Bistvena je torej določba 87. člena SZ-1, kot je to podrobno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, zato pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju vsega navedenega ne ponavlja znova.

17. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje napačno razlagalo določbe SZ-1. Beseda "kadar" v prvem odstavku 87. člena nikakor ne pomeni, da je oddaja neprofitnih stanovanj v najem odprta in da posebni pogoji za oddajo teh stanovanj (z izvedbo javnega razpisa) veljajo le za občino, državo, javni stanovanjski sklad ali neprofitno stanovanjsko organizacijo. Navedeno določbo je potrebno razlagati skupaj z ostalimi določbami, ki se nanašajo na oddajo neprofitnih najemnih stanovanj v najem in s tem povezanega javnega interesa in pa posebnih pogojev (vpis v register neprofitnih stanovanjskih organizacij) v primeru, ko pravna oseba, ki je ustanovljena kot gospodarska družba pridobiva, upravlja, oddaja in prodaja stanovanja.8 Po stališču pritožbenega sodišča tudi iz ustavne odločbe št. U-I-109/15-14 z dne 19. 5. 2016 ne izhaja, da tudi drugi subjekti, poleg navedenih v Pravilniku o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem, lahko oddajajo v najem neprofitna stanovanja. Enako je neutemeljeno tudi sklicevanje na odločbe Vrhovnega sodišča RS, saj gre za drugačne primere od predmetnega.

18. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da v okviru pogodbene svobode stranki določijo tako trajanje kot tudi višino najemnine ter ostale pravice in obveznosti. Ne moreta pa stranki mimo določb zakona sami določiti, da gre za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, saj glede na vse obrazloženo stranski intervenient kot profitna organizacija ni upravičen za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Kot gospodarska družba namreč oddaja v najem tržna stanovanja. Lahko pa stranski intervenient kot gospodarska družba, skladno z določbami SZ-1, ponovno poda predlog za vpis v register neprofitnih stanovanjskih organizacij.

19. Glede na navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da gre v predmetni zadevi za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da gre za oddajo tržnih stanovanj v najem in je tudi pravilno odločilo s tem, ko je odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke in centra za socialno delo ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta kot neutemeljeni zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

20. V skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT)9 je tožeči stranki priznalo stroške revizijskega postopka in sicer za predlog za dopustitev revizije 375 točk, za revizijo 450 točk, v kar se všteje 50 % stroškov predloga za dopustitev revizije, nadalje 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, tako da strošek revizijskega postopka znaša 475,98 EUR. Navedeni znesek je dolžna tožena stranka na podlagi drugega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP povrniti tožeči stranki v roku 15 dni. Stroške pritožbenega postopka in stroške odgovora na revizijo, ki ga je podala tožena stranka, pa trpita tožena stranka in stranski intervenient sama. Prav tako stroške odgovorov na pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta trpi tožeča stranka sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 99/2008 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 189/2020. 6 Po ugotovitvah sodišča prve stopnje med strankama ni spora, potrjuje pa najemna pogodba v spisu, da je vlagatelj B. B. 30. 8. 2018 sklenil najemno pogodbo s stranskim intervenientom za stanovanje na naslovu E. 7 V prvostopenjski odločbi CSD z dne 4. 9. 2020 je sicer navedena najemna pogodba z dne 3. 10. 2002, vendar pa iz kasnejšega pojasnila CSD A., enota C. z dne 8. 12. 2021 (priloga B/2) izhaja, da je bila odločba izdana na podlagi najemne pogodbe sklenjene dne 30. 8. 2018. Pri sklicevanju na pogodbo iz leta 2002 je šlo za napako pri vpisovanju podatkov v sistem ISCSD. 8 S tem v zvezi je tožeča stranka tudi zaprosila Ministrstvo za okolje in prostor za pojasnilo glede oddajanja neprofitnih stanovanj v primeru gospodarske družbe D. d. o. o. Iz odgovora podanega 20. 8. 2020 (priloga A/7) izhaja, da D. d. o. o. nima statusa neprofitne stanovanjske organizacije in stanovanj ne oddaja na podlagi javnega razpisa. Kot profitna organizacija lahko odda svoje stanovanje po poljubni najemnini, ki je lahko tudi enaka neprofitni, vendar najemnik v takem stanovanju ni upravičen do subvencije neprofitne najemnine, ampak do subvencije k tržni najemnini. Da predmetno stanovanje ni bilo oddano na podlagi javnega razpisa med strankama tudi ni sporno. 9 Ur. l. RS, št. 2/2015.