Jedro

V zvezi s prvotno uveljavljenim tožbenim zahtevkom bo treba med drugim ugotoviti, ali je tožnica imela dogovorjeno predkupno pravico, v zvezi z odškodninskim zahtevkom pa bo treba ugotavljati obstoj predpostavk odškodninske odgovornosti in višino škode. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi ugotavljanje relevantnih dejstev v povezavi s spremembo tožbe predmetni postopek nesorazmerno zavleklo. Sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe, ki jo je podala tožnica v vlogi z dne 21.8.2020, ne dopusti.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dopusti spremembo tožbe z dne 21. 8. 2020, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da bi dopustitev spremembe tožbe nesorazmerno zavlekla pravdni postopek. Sodišče svojo nepravilno odločitev obrazloži z argumentom, da odškodninski zahtevek temelji na drugi pravni in dejanski podlagi, kar ne drži. V predmetnem postopku je bistveno, ali je bila sklenjena veljavna najemna pogodba, v kateri je bila določena predkupna pravica. Obstoj najemne pogodbe je odločilno dejansko vprašanje, ki je odločilno tako v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice, kot tudi v zvezi z odškodninskim zahtevkom. Dopustitev spremembe tožbe je smotrna v smislu 1. odst. 185. člena ZPP, saj srž spora ostaja enak tudi po spremembi tožbe. Tožnica v novem postopku ne bi mogla dokazati obstoja najemne pogodbe, saj je original pogodbe izročila naslovnemu sodišču in z njim ne razpolaga več. Sodišče navede sodno prakso, skladno s katero je dovolitev spremembe tožbe smotrna vselej, kadar se prepreči vlaganje nove tožbe, nato pa takšni praksi ne sledi. Načelo ekonomičnosti zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora. Tudi dejstvo, da se odškodninski zahtevek nanaša samo na prvega toženca, ne pa tudi na drugega toženca, na odločitev sodišča ne bi smelo imeti vpliva. Tudi v postopku po prvotni tožbi je to vprašanje preliminarno in bistveno in tudi v prvotnem postopku ne zadeva drugega toženca. Če bi sodišče ugotovilo, da najemna pogodba ni bila sklenjena, se na tej podlagi lahko zavrneta oba zahtevka. Če pa sodišče ugotovi, da je bila najemna pogodba veljavno sklenjena, pa je s tem prav tako razrešilo odločilno vprašanje po prvotni tožbi in po spremembi tožbe. Zato je sprememba tožbe smotrna v smislu 1. odst. 185. člena ZPP.

3. Prvi toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, navedenimi v točki 5 obrazložitve sklepa. Pravilno je navedlo, da odškodninski tožbeni zahtevek, postavljen z vlogo z dne 21. 8. 2020, temelji na drugačni pravni in dejanski podlagi kot zahtevek zaradi kršitve predkupne pravice. Ne drži trditev pritožbe, da je za oba zahtevka bistveno enako odločilno vprašanje, to je obstoj veljavne najemne pogodbe. V zvezi s prvotno uveljavljenim tožbenim zahtevkom bo treba med drugim ugotoviti, ali je tožnica imela dogovorjeno predkupno pravico, v zvezi z odškodninskim zahtevkom pa bo treba ugotavljati obstoj predpostavk odškodninske odgovornosti in višino škode. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi ugotavljanje relevantnih dejstev v povezavi s spremembo tožbe predmetni postopek nesorazmerno zavleklo. Sprememba tožbe tako ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama (1. odst. 185. člena ZPP). Tudi dejstvo, da je tožnica v spis že vložila original najemne pogodbe, je ne ovira pri vložitvi nove tožbe, saj lahko v novem postopku vloži fotokopijo pogodbe in predlaga vpogled v original pogodbe v tem spisu.

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere je dolžno paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

7. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP in 1. odst. 165. člena ZPP), prav tako pa prvi toženec sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve (1. odst. 155. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami