Jedro

Pravilno sicer pritožnik navaja, da odpust obveznosti učinkuje tako, da s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve. Vendar pri tem spregleda, da je bilo o terjatvi odločeno naknadno z izvršilnim naslovom.

Ob konkurenci pravil ZFPPIPP o odpustu obveznosti (ki so materialnopravne narave) in pravil o pravnomočnosti in načelu stroge formalne legalitete (ki sta procesnopravne narave), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tega ugovora v izvršilnem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Pritožnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) zavrnilo ugovor dolžnika in odločilo, da ostane sklep o izvršbi I 16/2015 z dne 16. 2. 2015 v celoti v veljavi; (2.) dolžniku naložilo plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 171,34 EUR s pripadki v roku 15 dni.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Dolžnik navaja, da kljub pravnomočni kazenski sodbi upniku ničesar ne dolguje, saj terjatve izvirajo iz obdobja pred stečajnim postopkom in se lahko poplačajo samo skladno z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Izdan je bil sklep o odpustu obveznosti. Navaja, da je bila terjatev iz tega postopka prijavljena tudi v stečajnem postopku v znesku 4.280,00 EUR, tam tudi plačana (v znesku 509,40 EUR), zato terjatev ne more biti večja od 4.200,00 EUR, zmanjšana za 509,40 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Višje sodišče na pritožbeno zatrjevanje, da odpust obveznosti učinkuje tudi na terjatev iz tega postopka (vprašanje, ali gre za terjatev iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP), ne bo odgovorilo, ker je to v tej zadevi pravno nepomembno iz naslednjih razlogov.

6. Pravno pomembne so naslednje ugotovitve sodišča prve stopnje: 1) sklep o odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja St 1431/2010 je bil izdan 2. 10. 2013; 2) o premoženjskopravnem zahtevku je bilo odločeno naknadno, to je s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem II K 7854/2011 z dne 14. 10. 2013. V sodbi, ki je v tem postopku izvršilni naslov, je bilo pritožniku (obsojenemu) naloženo plačilo premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca B. S. (upnik) v znesku 5.136,00 EUR in naloženo (točke III. in IV.) obsojenemu (pritožniku), da mora oškodovancu (upniku) plačati znesek v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe.

7. Pravilno sicer pritožnik navaja, da odpust obveznosti učinkuje tako, da s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve (prim. prvi odstavek 409. člena ZFPPIPP). Vendar pri tem spregleda, da je bilo o terjatvi odločeno naknadno z izvršilnim naslovom. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral pritožnik odpust obveznosti uveljavljati v kazenskem postopku, ki se je končal kasneje. Če bi ga upoštevalo sodišče v postopku izvršbe, bi poseglo v pravnomočno razsojeno stvar, teh pristojnosti pa po določbi 55. člena ZIZ nima (primerjaj zlasti 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ). Ob konkurenci pravil ZFPPIPP o odpustu obveznosti (ki so materialnopravne narave) in pravil o pravnomočnosti in načelu stroge formalne legalitete (ki sta procesnopravne narave), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tega ugovora v izvršilnem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.

8. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve ugovora izpolnitve 509,40 EUR. Sodišče prve stopnje je v tem delu ugovor dokazno zavrnilo, ker je menilo, da iz predloženega dokaza (načrta prve razdelitve stečajne mase po 363. členu ZFPPIPP; B3) ne izhaja, da gre za izpolnitev prav obveznosti iz tega izvršilnega postopka, to pa zato, ker dolžnik ni uspel dokazati, da gre pri obeh terjatvah (iz osebnega stečaja in premoženjskopravnega zahtevka) dejansko za uveljavljanje iste terjatve. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu pravilna, vendar iz razloga, ker že trditvena podlaga ni zadostna. Pritožnik v zvezi s plačilom 509,40 EUR, do katerega naj bi prišlo v postopku osebnega stečaja, ni ugovarjal vseh pravno relevantnih dejstev in je v tem delu ugovor trditveno neobrazložen (prim. drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ko dolžnik v ugovoru zatrjuje plačilo terjatve v stečajnem postopku po načrtu prve razdelitve stečajne mase po 383. členu ZFPPIPP in to tudi dokazuje (pa še to le z upraviteljevim načrtom prve razdelitve stečajne mase; B3), so manjkale trditve o tem, kdaj je do zatrjevane razdelitve prišlo. V stečajnem postopku so določena posebna pravila razdelitve stečajne mase in poplačila upnikov (prim. 363. do 368. člen ZFPPIPP). V postopku je lahko izdanih več sklepov o razdelitvi (v konkretni zadevi je šlo za prvo razdelitev, kot izhaja iz pritožnikovih trditev), ki se izpolnijo v okviru rokov, ki jih določa 368. člen ZFPPIPP. Zato so manjkale trditve dolžnika, kdaj je do poplačila prišlo - pred ali po nastanku izvršilnega naslova, kar je pravno pomembno dejstvo. Če je do poplačilo prišlo pred nastankom izvršilnega naslova (pred 14. 10. 2013), bi bil ta ugovor neutemeljen. Šele če bi bila prva razdelitev opravljena po izdaji izvršilnega naslova, bi to dejstvo predstavljajo ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ. Teh trditev dolžnik ni podal, zato že iz tega razloga ta ugovor ni mogel biti utemeljen.

9. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških temelji na šestem odstavku 38. člena ZIZ.