Jedro

Ker je nasprotna udeleženka predlog vložila sama, pri tem pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, njen predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom ZNP-1).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 6. 2022 zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep, s katerim je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnin Okrožnega sodišča v Mariboru St 2426/2019 z dne 4. 3. 2022 pri nepremičninah ID ... in ID ... vknjižena lastninska pravica za kupca z učinkom od 22. 3. 2022 ter izbrisani prejšnji imetnik lastninske pravice, hipoteke in zaznambe izvršbe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 6. 2022 potrdilo.

3. Nasprotna udeleženka je nato zoper sklep sodišča druge stopnje pri Vrhovnem sodišču vložila laično vlogo, poimenovano „PRITOŽBA (V SKLADU S 127. ČLENOM URS)“. Sodiščema prve in druge stopnje očita, da nista izvedli javnega in poštenega sojenja. Trdi, da ji ni bilo omogočeno izvajanje dokazov v njeno korist. Navaja še, da je dolg že poplačan oziroma preplačan, ter da postopek osebnega stečaja še ni zaključen, zato je sklep o vpisu v zemljiško knjigo nezakonit. Sklicuje se na posamezne določbe Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), Protokolov k EKČP ter na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Predlaga ugoditev pritožbi ter izvedbo poštenega in javnega sojenja.

4. Vrhovno sodišče je nasprotno udeleženko z dopisom z dne 29. 9. 2022 opozorilo na zahteve, ki jih za opravljanje pravdnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi predpisuje Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v tretjem in četrtem odstavku 86. člena, ter jo pozvalo, da v roku 8 dni sporoči, ali kljub temu želi, da o njeni vlogi odloči Vrhovno sodišče, ki bo v tem primeru vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Nasprotna udeleženka je nato v odgovoru z dne 7. 10. 2022 predlagala, da Vrhovno sodišče vsebinsko odloči o pritožbi in v zvezi s tem povzela posamezne določbe ZS, URS in EKČP ter izpostavila, da Vrhovno sodišče v zadevi I Ips 48832/2014 z dne 31. 7. 2020 vsebinskega odločanja ni vezalo na opravljen pravniški državni izpit vložnika. Vrhovno sodišče je tako „pritožbo“ nasprotne udeleženke obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije.

5. Predlog ni dovoljen.

6. Skladno z 80. členom ZPP1 mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona.

7. Iz vpisnika zadev v postopkih zaradi insolventnosti (eINSOLV)2 je razvidno, da je bil postopek osebnega stečaja nad nasprotno udeleženko pravnomočno končan 30. 8. 2022. Navedeno pomeni, da za vložitev obravnavanega predloga za dopustitev revizije z dne 22. 9. 2022 nasprotna udeleženka ne potrebuje (več) soglasja oziroma odobritve stečajnega upravitelja (prvi odstavek 396. in 376. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)).

8. Kot pa je Vrhovno sodišče nasprotni udeleženki z dopisom z dne 29. 9. 2022 že pojasnilo, lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu mora biti priložen predlogu za dopustitev revizije (367.č člen ZPP). Vrhovno sodišče pri tem še dodaja, da sklicevanje nasprotne udeleženke na kazensko zadevo I Ips 48832/2014 ni utemeljeno, saj se v konkretnem primeru uporabljajo postopkovne določbe ZPP, Ustavno sodišče RS pa je ustavno skladnost prej pojasnjene ureditve že presojalo in odločilo, da država lahko na tak način pogojuje dostop do Vrhovnega sodišča zaradi visoke strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi.3

9. Ker je nasprotna udeleženka predlog vložila sama, pri tem pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, njen predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Določbe navedenega zakona se v obravnavani zadevi smiselno uporabljajo na podlagi drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). 2 Dostopen na spletni strani AJPES. 3 Npr. odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003, Up-1782/08-16, U-I-166/08-8 z dne 18. 6. 2009 ter U-I-277/09-8, Up-1333/09-7, U-I-287/09-10, Up-1375/09-9 z dne 14. 6. 2011.