Jedro

Do uveljavitve drugačne zakonske ureditve mora (razpravljajoči) sodnik posameznik ali predsednik senata sodišča, ki odloča o zadevi, s sklepom odločiti o tem, kako bo varoval tajne podatke. Določiti mora način in pogoje za seznanitev s tajnimi podatki.

Sodišče prve stopnje je tajne podatke, označene z oznako „INTERNO“, obravnavalo v delih sodbe, ki ima 26 strani, pri čemer je 7 strani le oštevilčilo, zato stranke niso mogle vedeti, kakšne razloge vsebuje sodba, celotno sodbo in sklep pa je kuvertiralo z označbo „INTERNO“, čeprav celotna sodba, vključno z navedbo tožnika in tožene stranke, ne more biti označena kot „INTERNO“. S to označbo so lahko označeni le posamezni deli odločitve, kar v konkretnem postopku ni bilo upoštevano.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 3. 12. 2013, v katerem je opredelilo obravnavo tajnih podatkov v predmetni zadevi.

Tožnik izpodbija navedeni sklep v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari (sodba in sklep) in navaja, da se pritožuje zoper sklep o katerem je sodišče odločilo o načinu obravnavanja tajnih podatkov iz bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pri čemer posebne pritožbe zoper ta sklep ni, stranka pa ga lahko izpodbija šele v pritožbi zoper glavno stvar odločitve. Namen je, da: „Sodnik sprejme odločitev na podlagi skrbne presoje interesov ob spoštovanju poštenega sodnega postopka in po varstvu tajnih podatkov.“ Sodnik mora določiti način in pogoje za seznanitev s tajnimi podatki in vedno upoštevati ter pretehtati ustavno pravne vrednote.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba utemeljeno navaja, da mora sodišče oziroma sodnik odločiti o tem, kako bo varoval tajne podatke in mora določiti način in pogoje za seznanitev s tajnimi podatki in pri tem skrbno pretehtati in uravnotežiti ustavnopravne vrednote, ki si pri odločanju o razkritju tajnih podatkov stojijo nasproti. Ustavno sodišče RS je v zadevi št. U-I-134/2010 z dne 24. 10. 2013 odločalo o ustavnosti Zakona o pravdnem postopku glede na določila Zakona o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006 s sprem. - ZTP). Pri tem je odločilo, da je ZPP v neskladju z Ustavo RS ter odločilo, da mora Državni zbor ugotovljeno protipravnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu RS, pri čemer je bila odločitev objavljena v Uradnem listu št. 92/2013 z dne 8. 11. 2013. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ZPP v roku enega leta ni bil spremenjen.

Ustavno sodišče je na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določilo način izvršitve sodne odločbe. Z njim je do uveljavitve drugačne zakonske ureditve zaradi spoštovanja človekove pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS uredilo ravnanje s tajnimi podatki v sodnih postopkih. Odločilo je, da do uveljavitve drugačne zakonske ureditve (razpravljajoči) sodnik posameznik ali predsednik (razpravljajočega) senata sodišča, ki odloča o zadevi, s sklepom odloči o tem, na kakšen način se zagotovi seznanitev strank sodnega postopka s tajnimi podatki, ki so predloženi v postopek. Pritožbeno sodišče pa ob tem navaja, da sodnik sprejme odločitev na podlagi skrbne presoje interesov ob spoštovanju poštenega sodnega postopka in ob varstvu tajnih podatkov. Z načinom vodenja postopka pa je potrebno, da se v konkretnih sporih prepreči, da bi bila zaradi protiustavne pravne praznine kršena človekova pravica do sodnega varstva. Predpisani način izvršitve mora sodišče uporabiti le tako, kot je to nujno, da strankam zagotovi njihovo človekovo pravico do sodnega varstva. Torej ga ni treba uporabljati, ko je mogoče voditi postopek skladno z ustavnimi jamstvi tudi zgolj ob uporabi institutov sedanje ureditve. Sodnik mora skrbno pretehtati in uravnotežiti ustavnopravne vrednote, ki si pri odločanju o razkritju tajnih podatkov stojijo nasproti. Pritožbeno sodišče se tako v celoti sklicuje na odločitev Ustavnega sodišča v zadevi U-I-134/2010 z dne 24. 10. 2013. Pri tem ugotavlja, da je utemeljena pritožbena navedba tožnika, da je sodišče tajne podatke označene z oznako INTERNO obravnavalo v delih sodbe, ki ima sicer 26 strani, pri čemer pa ugotavlja, da je sodišče 7 strani le oštevilčilo in stranke niso mogle vedeti, kakšne razloge vsebuje sodba, pri čemer tudi ugotavlja, da je sodišče celotno sodbo in sklep v zadevi Pd 655/2010 z dne 14. 2. 2014 kuvertiralo z označbo INTERNO, čeprav celotna sodba, vključno z navedbo tožnika in tožene stranke zagotovo ne more biti označena kot INTERNO. Z označbo INTERNO so lahko označeni le posamezni deli odločitve, kar pa v konkretnem postopku ni bilo upoštevano. Ob navedenem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je na primer zapisnik z glavne obravnave z dne 18. 12. 2013 v celoti označen INTERNO, vendar se kot tak nahaja v spisu nekuvertiran (za razliko od sodbe).

Pritožbeno sodišče ob navedenem tudi izrecno navaja, da je v letih 2013 in 2014 vodilo primerljive spore zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za obrambo, kjer so se v spisih nahajali tudi primerljivi podatki označeni z INTERNO - zlasti formacije in sicer skupaj v najmanj 138 zadevah, pri čemer ugotavlja, da niti ena primerljiva zadeva ni bila vodena na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje v predmetni zadevi. Pritožbeno sodišče tudi navaja, da je na istem senatu dne 4. 2. 2015 obravnavalo povsem primerljivo zadevo v zadevi Pdp 1345/2014, kjer je sodišče na povsem primeren način vodilo obravnavo in v ničemer ni kršilo tajnosti podatkov in strankam tudi ni kršilo pravice do sodnega varstva.

Poudariti tudi je, da je utemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da sodišče ne more samo odločati, kaj so tajni podatki, pač pa je dolžno upoštevati 10. člen ZTP, ki izrecno določa, da podatek določi za tajnega, ob pogojih in način, določenim s tem zakonom, pooblaščena oseba. Sodišče pa je le tisto, ki more takšen podatek varovati in ga primerno obravnavati.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek, za kar je imelo pravno podlago v določilih 365. člena ZPP.