Jedro

Ker tožničin dohodek presega cenzus, ki je določen za pridobitev pravice do otroškega dodatka, državne štipendije in za uveljavljanje znižanega plačila vrtca, tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem vtoževanih pravic iz javnih sredstev ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano tožbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ..., št. ..., št. ... in št. ..., vse z dne 24. 6. 2014 ter odločb Centra za socialno delo A. št. ..., št. ..., št. ... in št. ..., vse z dne 17. 3. 2014 in, da se tožnici priznajo pravice do otroškega dodatka, državne štipendije za sina B.B., bolj ugodno znižano plačilo za program vrtca za C.C. in subvencijo malice za učence in dijake za otroka D.D. ter sklenilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka. Štelo je, da je tožena stranka v predsodnem postopku pravilno upoštevala dohodek tožnice. Tožnica že z lastnim dohodkom v letu 2011 presega cenzus za dodelitev pravic iz javnih sredstev ter tako v predmetni zadevi ni bistveno, ali tožnica živi z E.E. v zunajzakonski skupnosti ali ne.

2. Pritožuje se tožnica. Meni, da je sodišče napačno upoštevalo dohodek tožnice v letu 2011, ki naj bi znašal 42.788,12 EUR, saj je sodišče in pred tem toženka pred tem izhajala iz odločbe DURS z dne 30. 5. 2013, s katero je inšpekcijski organ tožnici za leto 2010 in 2011 odmeril dodatno dohodnino. Iz izreka odločbe z dne 30. 5. 2013 ne izhaja, kakšen naj bi bil ugotovljen dohodek tožnice. Podatki o dohodku tožnice v odločbi DURS z dne 30. 5. 2013 so napačni. Tožena stranka je pri svoji odločitvi kot družinskega člana tudi napačno upoštevala E.E. in njegove dohodke ter premoženje, saj ne gre za družinskega člana tožnice. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Spor v predmetni zadevi se, glede na tožničino vlogo z dne 12. 12. 2012, nanaša na odločitev Centra za socialno delo v A., ko je ta odločal o pravici do otroškega dodatka, glede državne štipendije, glede znižanega plačila vrtca in glede dodatne subvencije malice za učence in dijake z odločbami z dne 17. 3. 2014, pri čemer je bilo za otroka C.C. določeno plačilo vrtca v višini 77 % cene programa, vse ostale vloge pa so bile zavrnjene, ker naj bi družina dosegala oziroma presegala cenzus, ki ga za posamezno pravico predpisuje zakon.

6. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi so določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami, ZUPJS), kjer je v 22. členu določeno, da ima pravico do otroškega dodatka eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. Drugi odstavek navedenega člena določa dohodkovne razrede glede na povprečni mesečni dohodek na osebo v procentih od neto povprečne mesečne plače. V danem letu je bila zgornja meja dohodkovnega razreda določena v višini 64 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS, ki je v letu 2011 znašala 987,39 EUR. Glede državne štipendije je ZUPJS v tretjem odstavku 62. člena določil zgornjo mejo upravičenja do državne štipendije v višini 64 % neto povprečne plače na osebo, upoštevajoč tretji odstavek 62. člena pa 53 % neto od povprečne plače. V zvezi z znižanjem plačila vrtca je bilo določeno plačilo za otroka C.C. v višini 77 % cene programa, s tem da razliko med znižanim plačilom in ceno programa, v katerega je otrok vključen, krije Občina A.. Nižje plačilo vrtca bi bilo v primeru, da bi povprečni mesečni dohodek na družinskega člana bil nižji od 99 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS. V zvezi z odločitvijo, ki se nanaša na dodatne subvencije malice za učence in dijake, je upoštevajoč spredaj navedene pravne podlage bil določen cenzus, ki ne presega 64 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS za leto 2011. 7. V predmetni zadevi je tako odločilnega pomena, ali je, v predsodnem postopku in v sodnem postopku, bil pravilno ugotovljen materialni položaj družine. Prvostopenjsko sodišče v zvezi s tem navaja, da dohodek in premoženje E.E. na odločitev glede pravic iz javnih sredstev ne vpliva.

8. Navedena trditev v celoti vzdrži. V kolikor se upošteva tudi dohodek E.E., je skupni dohodek družine, upoštevajoč 13., 14., 15. in 16. člen ZUPJS 63.394,81 EUR, kar znaša 1.056,58 EUR na družinskega člana, to pa predstavlja 107,1 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS. V kolikor pa se dohodek E.E. ne upošteva, ta znaša 52.128,57 EUR in tako znaša povprečni dohodek na družinskega člana celo več, to je 1.086,01 EUR, kar je 109,98 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji.

9. Prvostopenjsko sodišče in pred tem tožena stranka sta pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevala dohodek tožnice tudi po odločbi DURS št. ... z dne 30. 5. 2013 oziroma kakor je podatke pridobila v predsodnem postopku tožena stranka iz uradnih evidenc tudi s strani DURS v času odločanja.

10. Pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb, da so ti podatki netočni oziroma napačni. ZUPJS v 15. členu med drugim določa, da se pri ugotavljanju dohodka upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna, akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se primarno uporabijo podatki iz odločbo o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. V konkretnem primeru je tožena stranka upoštevala podatke, ki jih je pridobila iz uradne evidence DURS, skladno z določbo 10. točke drugega odstavka 51. člena ZUPJS. Torej tudi podatke, ki slonijo na odločbi DURS z dne 30. 5. 2013. To, da se je tožnica zoper odločbo DURS pritožila, zadeve ne spremeni. V davčnem postopku že pritožba ni suspenzivno pravno sredstvo (Zakon o davčnem postopku - Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami, ZDavP-2 - 87. člen). O pritožbi tožnice je bilo odločeno tudi z drugostopenjsko odločbo Ministrstva za finance št. ... z dne 5. 5. 2015, s katero je bila njena pritožba zavrnjena in kot pravilna potrjena prvostopenjska odločba DURS.

11. Ker je tožena stranka in tudi sodišče ugotovilo dohodek tožnice v takšni višini, da ta presega cenzuse, ki so določene za posamezno pravico, ki jo tožnica v tem postopku vtožuje, je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnica, ki v pritožbi ni uspela, v skladu s 154. členom ZPP ob upoštevanju prvega odstavka 165. člena ZPP sama krije stroške pritožbe.