Jedro

Razlog za zavrnitev tožničine prošnje je, da premoženje prosilke presega vrednost 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ne glede na omenjene finančne okoliščine pa v predmetni zadevi tudi ni izpolnjen drugi pogoj iz 24. člena ZBPP. V predmetni zadevi namreč niso izpolnjeni pogoji iz 73. člena ZUS-1, da bi bila tožničina pritožba dovoljena. Zato gre za očitno nerazumno zadevo v smislu 3. odstavka 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče Republike Slovenije – Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnilo tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (Bpp) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani opr. št. I U 1176/2011-5 z dne 20. 7. 2011 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka.

Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani 5. 9. 2011 vložila pritožbo zoper sodbo tega sodišča opr. št. I U 1176/2011-5 z dne 20. 7. 2011 ter hkrati podala prošnjo za dodelitev Bpp. Tožena stranka se sklicuje na 1. in 3. odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 in spremembe, v nadaljevanju ZBPP), ki ga citira. Tožnica prosi za dodelitev Bpp v zvezi z vloženo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani opr. št. I U 1176/2011-5 z dne 20. 7. 2011, ki je postala pravnomočna 20. 7. 2011, in s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena njena tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani – Organa za Bpp opr. št. Bpp 350/2010 z dne 31. 5. 2011. Tožena stranka se strinja, da je odločba Organa za Bpp Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 350/2010 z dne 31. 5. 2011 temeljila na pravilni pravni podlagi. ZBPP v drugem odstavku 20. člena določa obveznost in pravico organa za Bpp, da po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke o premoženju prosilca in družinskih članov iz uradnih evidenc državnih organov. Organ za Bpp pritrjuje stališču sodišča, da razlog, da so nepremičnine, ki so bile upoštevane pri obsegu premoženja (ki presega 60 osnovnih zneskov) podedovane, ni relevanten, prav tako pa v konkretnem primeru ni šlo za premoženje po drugem odstavku 23. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07-UPB2 in naslednji, v nadaljevanju ZVS), ki se ne všteva v premoženje, ki dosega ali presega višino 60 zneskov minimalnega dohodka. Tožena stranka pa tudi ugotavlja, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 73. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1), da bi bila tožničina pritožba dovoljena (ni bilo ugotovljeno drugačno dejansko stanje). Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Prav tako se v obravnavanem primeru ni odločalo na podlagi 66. člena ZUS-1, ker ni šlo za spor v zvezi s kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na to, da zoper sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1176/2011-5 z dne 20. 7. 2011 ni dopustno vložiti pritožbe, je bila tožnica opozorjena v pravnem pouku navedene sodbe. Glede na navedeno je pričakovanje tožnice, da bi s pritožbo zoper sodbo opr. št. I U 1176/2011-5 z dne 20. 7. 2011 uspela, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah in je utemeljeno zaključiti, da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh in se nadaljnjega postopka ni razumno udeleževati.

Tožeča stranka je vložila tožbo zoper navedeno odločbo, ker meni, da nima podlage v zakonu, na podlagi katerega je bila izdana in uveljavlja vse razloge navedene v 27. členu ZUS-1. Sklicuje se na 2. člen ZBPP, ki določa, kdo odloča o odobritvi brezplačne pravne pomoči in navaja, da je izpodbijano odločbo izdala podpredsednica sodišča, ki po tožničinem mnenju ni organ odločanja na podlagi zakona. Tretji odstavek 34. člena ZBPP določa, kdaj se odloči v zadevah BPP z odločbo in kdaj s sklepom, kot bi po mnenju tožnice moralo biti tudi v obravnavani zadevi. Tožnica navaja, da v obrazložitvi odločbe citirani členi ZUP, ZBPP in ZSV niso materialno pravne podlage za zavrnitev zahteve, in da zato izpodbijana odločba nima podlage v zakonu. Sedemintrideseti člen ZBPP določa, da pristojni organ pri odločanju upošteva načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka, kar naj bi pomenilo, da je sklicevanje na določbe 14. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, ki ni predmet postopka za dodelitev BPP, nepravilno. Ker ZBPP ne določa razlogov, na podlagi katerih je mogoče prošnjo zavrniti kot neutemeljeno, meni, da obrazložitev izpodbijane odločbe nima podlage v zakonu. Tudi na podlagi 14. člena ZBPP naj ne bi bilo mogoče izdati izpodbijane odločbe. Navaja, da je zakon namenjen pravni varnosti prosilcev z minimalnimi dohodki, ki se jo lahko zagotovi le tako, da omeji oblast s tem, ko določa primere, v katerih je Bpp mogoče dodeliti, kar pomeni, da je izpodbijana odločba, izdana na podlagi ZSV, ki ni materialna podlaga za pravno odločanje sodišča, ki je sodni organ, v celoti nepravilna in nezakonita. Navaja, da A.A. ni dolžnikov dolžnik, zaradi česar je sklicevanje na njegovo premoženje, ki je podedovano, na podlagi obvestila GURS, v celoti nepravilno in nezakonito. Ocena GURS, na katero tožeča stranka ne more vplivati, je predmet določanja davka na nepremičnine in je za dodelitev brezplačne pravne pomoči nerelevantna, saj je tožeča stranka ne more tržiti. Tudi drugi odstavek 13. člena ZBPP naj ne bi bil materialna pravna podlaga za utemeljitev prošnje za BPP. Ker tožeča stranka z možem prejema skupaj pokojnino v znesku 610,00 EUR, meni, da je upravičena do Bpp na podlagi ZBPP. Ker finančni položaj ni bil pravilno ugotovljen in ocenjen, naj bi bila odločba nepravilna in nezakonita. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Neutemeljen je tožničin ugovor, da izpodbijane odločbe ni izdala pristojna oseba in protispisna je tožničina navedba, da jo je izdala podpredsednica sodišča, saj jo je izdala predsednica sodišča. Tretji odstavek 2. člena ZBPP določa, da o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik Okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje (pristojni organ za Bpp). Izpodbijano odločbo je tako izdala pristojna oseba.

Nadalje tožeča stranka ugovarja nepravilni uporabi tretjega odstavka 34. člena ZBPP. Po tej določbi o prošnji za brezplačno pravno pomoč odloči pristojni organ za Bpp z odločbo, o vprašanjih postopka pa s sklepom. Sodišče ugotavlja, da je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o prošnji tožnice kot prosilke, torej pravilno z odločbo.

Tudi ugovor o nepravilni uporabi materialnega prava ni utemeljen. Izpodbijana odločba se sklicuje na drugi odstavek 20. člena ZBPP, ki določa obveznost in pravico organa za Bpp da po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke o premoženju prosilca in družinskih članov iz uradnih evidenc državnih organov, tožnica pa ni zatrjevala, da bi bila vrednost nepremičnine nepravilno ugotovljena. Iz izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da kot nerelevanten zavrača razlog, da so nepremičnine, ki so bile upoštevanje pri obsegu premoženja (ki presega 60 osnovnih zneskov) podedovane, kar je tudi po presoji sodišča pravilno. V konkretnem primeru tudi ni šlo za premoženje po drugem odstavku 23. člena ZSV, saj bi le v primeru, če bi šlo za ovrednotenje premoženja, naštetega v drugem odstavku 23. člena ZSV, bilo upoštevanje takega premoženja nezakonito.

Tožeča stranka ugovarja uporabi podatkov GURS pri cenitvi premoženja, ker so ti namenjeni določanju davka na nepremičnine. Drugi odstavek 20. člena ZBPP določa obveznost in pravico organa ZBPP, da po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke o premoženju prosilca in družinskih članov iz uradnih evidenc državnih organov. Podatki GURS o vrednosti nepremičnin so uradna evidenca, zato jih je bil organ za ugotovitev vrednosti premoženja upravičen uporabiti. Zgolj namen evidence, da je namenjena določanju davka na nepremičnine ne zmanjšuje njene uporabnosti pri ugotavljanju višine premoženja. Glede na to, da je razlog za zavrnitev tožničine prošnje, da premoženje prosilca presega vrednost 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožničina zatrjevanja o višini njene pokojnine in pokojnine njenega moža, kot razlogu, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči. Ne glede na omenjene finančne okoliščine pa v predmetni zadevi tudi ni izpolnjen drugi pogoj iz 24. člena ZBPP. Slednji določa, da je pri presoji dodelitve Bpp kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev Bpp, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tudi po presoji sodišča v predmetni zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 73. člena ZUS-1, da bi bila tožničina pritožba dovoljena. Zato gre v bistvu za očitno nerazumno zadevo v smislu 3. odstavka 24. člena ZBPP. Slednje pa je že samo po sebi razlog (za odobritev Bpp morata biti izpolnjena oba pogoja iz 24. člena ZBPP), da tožnica v predmetni zadevi ni bila upravičena do Bpp.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.