Jedro

Začasno zavarovanje je odrejeno zoper drugo toženko kot ožje povezano osebo s prvim tožencem, ker so podani razlogi za sum, da je bilo finančno premoženje nezakonitega izvora (ki je spremenilo obliko iz denarja v plovilo) preneseno na to osebo brez ustreznega nadomestila. Stališče, da ZOPNI ureja le primer prenosa, če bi prvi toženec vložil plovilo kot osnovni vložek v družbo, ne pa če ga plača brez prejema ustreznega nadomestila od družbe, je materialnopravno zmotno.

Sodišče prve stopnje je obravnavani spor pravilno obravnavalo kot spor z mednarodnim elementom, pritožbeno sodišče pa v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki jih pritožnica s pritožbo ni uspela izpodbiti, da v primeru tožbe in začasne odredbe na podlagi določb ZOPNI, Uredba Bruselj I ne nadomešča slovenskih nacionalnih pravil mednarodnega zasebnega prava, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pristojno za odločanje (prvi odstavek 49. člena ZMZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor druge toženke z dne 21. 8. 2019. 2. Druga toženka se je zoper sklep pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP in višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ustavi postopek zavarovanja, oziroma podrejeno, da ga razveljavi in pošlje zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. V izogib ponavljanju se je sklicevala na navedbe iz odgovora na ugovor in pritožbenemu sodišču predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka 10. 6. 2019 vložila zoper toženca D. M. iz L. in družbo I. d. o. o. s sedežem v Republiki Hrvaški tožbo na podlagi 26. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju ZOPNI, Ur. list RS št. 9/11 in 25/14). Hkrati je predlagala odreditev začasnega zavarovanja. Okrožno sodišče v Ljubljani je v gospodarskem sporu med tožečo stranko in toženo stranko v zvezi s predlogom tožeče stranke izdalo začasno odredbo (sklep VII Pg 1082/2019 z dne 13. 6. 2019), tako da je drugi toženki do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku prepovedalo odtujiti ali obremeniti plovilo katamaran A., identifikacijska št.: ..., z imenom L., dolžine ..., z motorjem ..., moči ..., leto proizvodnje 2007, vpisanega v vložku 000 pri luški kapitaniji Z., katerega lastnica je družba I. d. o. o. (v nadaljevanju plovilo), z zaznambo te prepovedi v evidenci plovil pri Ministrstvu za pomorstvo, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške, (Ministarstvo pomorstva, prometa in infrastrukture, Uprava sigurnosti plovidbe, Lučka kapetanija Z., L. 8, Z.). S sklepom VIII Pg 1082/2019 z dne 13. 6. 2019 je drugo toženko pozvalo, da v roku 30 dni imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Druga toženka je zoper sklep o začasni odredbi podala ugovor s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi. Podala je ugovor stvarne in krajevne nepristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji, ker se začasna odredba nanaša na premoženje gospodarske družbe ustanovljene po pravu Republike Hrvaške. Poleg tega pa je nasprotovala tudi zaključkom sodišča prve stopnje o izpolnjenih pogojih za izdajo predlagane začasne odredbe. Tožeča stranka je na ugovor odgovorila s predlogom sodišču, da ga zavrne.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu, s katerim je ugovor zavrnilo, poudarilo, da je izdalo sklep o zavarovanju v postopku, ki se vodi po pravilih gospodarskega spora zoper dva toženca, od katerih ima prvi, ki je osumljen storitve kataloškega kaznivega dejanja po določbah ZOPNI1, stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, druga toženka pa je gospodarska družba, ki je z njim ožje povezana oseba2 (od 19. 12. 2016 je njen edini družbenik in zakoniti zastopnik). Zoper oba toženca je bila tudi uvedena finančna preiskava, v kateri je bilo ugotovljeno, da je obseg njunega premoženja v očitnem nesorazmerju z njunimi zakonitimi dohodki. Začasno odredbo je izdalo zoper drugo toženko kot ožje povezano osebo s prvo toženko na podlagi pooblastila iz 21. člena ZOPNI, ki določa, da se začasno zavarovanje lahko odredi tudi zoper povezano osebo, če so podani razlogi za sum, da je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na to osebo.

7. V zvezi s predmetom zavarovanja je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka s tožbo zahteva v skladu z določbo 34. člena ZOPNI, da sodišče ugotovi, da je plovilo nezakonitega izvora ter da se ga odvzame lastniku in da še odloči, da bo to premoženje s pravnomočnostjo sodbe postalo last Republike Slovenije. V zvezi z verjetnostjo terjatve kot enega izmed pogojev za izdajo začasne odredbe je ugotovilo, da je prvi toženec v letu 2016 družbi I. d. o. o. za nakup plovila zagotovil finančna sredstva v višini najmanj 118.750 EUR. S prenesenimi finančnimi sredstvi je druga tožena stranka postala lastnica plovila. V skladu z določbo 6. člena ZOPNI se domneva, da je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na ožje povezano osebo brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. Ker gre za izpodbojno domnevo, je na toženi stranki trditveno in dokazno breme, da je bilo plovilo kupljeno iz zakonitih dohodkov tožene stranke (prvega toženca in druge toženke). Trditve, da sta dala gotovinska sredstva, ki jih je prvi toženec plačal za nakup plovila prodajalcu, mama in oče, je sodišče prve stopnje zavrnilo kot pavšalne, ker druga toženka ni trdila niti koliko denarja in kdaj naj bi ga mama in oče dala prvemu tožencu. Dokazne predloge v zvezi s tem pa je posledično zavrnilo, saj zaslišanje prvega toženca in prič ne more nadomestiti potrebnih trditev. Kot nedokazane pa je ocenilo navedbe, da je bilo plačilo izvršeno s transakcijami preko bančnih računov.

8. V postopku začasnega zavarovanja je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 28. člena ZOPNI smiselno uporabljalo določbe poglavje istega zakona o začasnem odvzemu premoženja nezakonitega izvora in določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje (ZIZ). V sklepu o zavarovanju je presodilo, da je tožeča stranka izkazala vse pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po 272. členu ZIZ, v izpodbijanem sklepu, s katerim je ugovor zavrnilo, pa je odgovorilo tako na očitke o verjetnosti obstoja terjatve kot o verjetnem izkazu predpostavke nevarnosti, da bo brez izdaje začasne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

9. Pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka, ker izpodbijani sklep nima razlogov glede odločilnih dejstev, ni utemeljen. Pri tem navaja pritožnica kot bistveno, da tožeča stranka ni izkazala z dokaznim standardom verjetnosti, da je sporno plovilo nezakonitega izvora, saj je druga toženka zakonito kupila sporno plovilo s transakcijo, ki je bila izvedena preko bančnih računov po pošteni tržni vrednosti. Navedene okoliščine bi bile pomembne, če bi tožena stranka uspela izpodbiti tudi zaključek sodišča prve stopnje, da ji je neodplačno zagotovil denarna sredstva za plačilo plovila prvi toženec, česar pa ji ni uspelo. Neutemeljeno pa je tudi izraženo pritožbeno stališče, da bi tožeča stranka lahko zahtevala le zoper prvega toženca prepoved odtujitve in obremenitve njegovega poslovnega deleža, saj nobena stranka ni trdila, da je prvi toženec plovilo vložil v kakšno kapitalsko družbo kot stvarni vložek po pravilih, ki jih z tak primer določa zakon.

10. Začasno zavarovanje je odrejeno zoper drugo toženko kot ožje povezano osebo s prvim tožencem, ker so podani razlogi za sum, da je bilo finančno premoženje nezakonitega izvora (ki je spremenilo obliko iz denarja v plovilo) preneseno na to osebo brez ustreznega nadomestila. Povezana oseba kot pridobiteljica premoženja je lahko subjekt zavarovanja, zoper katero se zavarovanje odredi, v skladu z določbo prvega odstavka 21. člena v zvezi z drugim odstavkom 28. člena ZOPNI. Stališče, da ZOPNI ureja le primer prenosa, če bi prvi toženec vložil plovilo kot osnovni vložek v družbo, ne pa če ga plača brez prejema ustreznega nadomestila od družbe, je materialnopravno zmotno.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da prvostopno sodišče sploh ni obrazložilo zavrnitve izvedbe predlaganih dokazov, saj iz povzetih razlogov sodišča prve stopnje izhaja, zakaj ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prvega toženca in prič v zvezi s trditvami, da sta mu oče in mama dala denar za plačilo plovila. Na katera druga dejstva in dokaze meri pritožbeni očitek, pa pritožnica v pritožbi ni konkretno navedla, zato na njih pritožbeno sodišče niti ni moglo odgovoriti. Prav tako tudi ne na trditve, da sodišče prve stopnje ni restriktivno uporabilo pogojev za izdajo začasne odredbe, ki jih pritožnica povezuje z omejevanjem poslovanja, torej oddajanja v najem, saj je sodišče z odredbo prepovedalo odtujitev in obremenitev plovila, ne pa oddajanja v najem.

12. ZOPNI določa pogoje, postopek in pristojne organe za finančno preiskavo, začasno zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo, upravljanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora, odgovornost Republike Slovenije ter mednarodno sodelovanje v zvezi s postopki po tem zakonu (1. člen). Dejstvo, da se premoženje, ki je predmet vrnitvenega zahtevka in njenega prenosa na Republiko Slovenijo, sedaj nahaja v Republiki Hrvaški, po določbah ZOPNI ni ovira za izdajo začasne odredbe, kot jo je v konkretnem primeru izdalo slovensko sodišče. Sodišče prve stopnje je obrazloženo zavrnilo ugovor stvarne nepristojnosti kot tudi ugovor, da plovilo, ki je registrirano v Republiki Hrvaški, ne more biti predmet izvršbe po določbah ZIZ. Tudi v tem delu pritožnica ni uspela uveljaviti svojega stališča o nepristojnosti slovenskega sodišča, da odloči o zahtevku in začasni odredbi zoper drugo toženko.

13. Pritožnica vztraja pri stališču, da je za izdajo sklepa o zavarovanju zoper drugo toženko izključno pristojno sodišče v Republiki Hrvaški, ker se začasna odredba nanaša na družbo s sedežem v Republiki Hrvaški. Po njenem stališču gre za primer, ki ni primerljiv s primeri iz sodne prakse, ki se nanašajo na spore, v katerih je bila na strani tožene stranke udeležena oseba s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, le premoženje nezakonitega izvora se je nahajalo v Republiki Hrvaški. Takemu stališču pritožbeno sodišče ne more slediti. Razlogi izpodbijanega sklepa se tako kot v odločbi, na katero se je sklicevalo sodišče prve stopnje3 v bistvenem delu nanašajo na pojasnilo, da pri sporih, ki jih začne Republika Slovenija na podlagi ZOPNI (v primeru, če gre za spor z mednarodnim elementom) pri presoji pristojnosti sodišča za odločanje v sporu, Uredba Bruselj I ne pride v poštev. Razlog pa je v tem, da navedena uredba ne zajema dejanj pri izvajanju državne oblasti. Kot taka pa je sodišče prve stopnje ocenilo dejanja države, s katerimi od sodišča zahteva ugotovitev nezakonitosti izvora določenega premoženja, njegov odvzem lastniku in prenos na državo. Pritožnica se tej razlagi, torej da gre v konkretnem primeru za dejanje države pri izvajanju državne oblasti ter smiselno tudi ugotovitvi, da spor ne izvira iz pogodbenega razmerja države s pravno osebo s sedežem v drugi državi, ni konkretno upirala. V pritožbi pa je navedla, da iz 54. člena ZOPNI, ki določa, da se za postopek priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe uporabljajo pravila Zakona o mednarodnem zasebnem pravu, posredno izhaja, da je za tuje pravne osebe, za katere ni izključno pristojno sodišče Republike Slovenije, potrebno izposlovati ustrezno sodno odločbo v matični državi tuje pravne osebe in ne v Republiki Sloveniji. S tem smiselno izpodbija tudi obrazložitev iz 7. točke sklepa, da je po določbi prvega odstavka 49. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS št. 45/08 s spremembo, v nadaljevanju ZMZPP), v konkretnem primeru pristojno o tožbi odločati sodišče Republike Slovenije.

14. Sodišče prve stopnje je obravnavani spor pravilno obravnavalo kot spor z mednarodnim elementom, pritožbeno sodišče pa v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki jih pritožnica s pritožbo ni uspela izpodbiti, da v primeru tožbe in začasne odredbe na podlagi določb ZOPNI, Uredba Bruselj I ne nadomešča slovenskih nacionalnih pravil mednarodnega zasebnega prava, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pristojno za odločanje. Druge pritožbene trditve niso utemeljene.

15. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pritožbene trditve, ki so bile odločilne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 10. točka 4. člena ZOPNI. 2 7. točka 4. člena ZOPNI. 3 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1518/2017 z dne 29. 6. 2017.