Jedro

Določba 72. člena ZIZ je s sedanjo vsebino v veljavo stopila šele 25. 11. 2006, v času predloga za odlog pa zakon izvršitelju ni nalagal nobenih ravnanj v zvezi s predlogom upnika za odlog premičninske izvršbe. Če izvršitelj na podlagi obvestila o predlogu zgolj prekliče razpisani rubež, mu plačila za delo v zvezi z odlogom ni mogoče priznati.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se izvršitelju A. priznani izvršilni stroški znižajo za 20,86 EUR, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršitelju A. prizna 51,09 EUR izvršilnih stroškov.

2. Zoper sklep vlaga upnica pravočasno pritožbo, ga izpodbija v celoti ter predlaga njegovo razveljavitev. Predlaga, da se izvršitelju priznajo le stroški s seznanitvijo spisa (50 točk) in poročilo o stroških (20 točk), preostali njegov zahtevek pa zavrne, kar je že zajeto v sklepu z dne 8. 5. 2013. Zatrjuje, da je pri izdaji sklepa prišlo do očitne pomote, saj je sodišče s sklepom 3. 9. 2013 odločalo o zavrnitvi stroškovnika z dne 28. 6. 2006, o isti zadevi pa je sodišče že odločilo s sklepom z dne 8. 5. 2013, na katerega se je upnica pritožila 20. 5. 2013 in še ni pravnomočen. Nadalje zatrjuje, da tudi vsebinsko sklep ni ustrezen in so stroški previsoko odmerjeni, kot je pojasnila že v pritožbi zoper sklep z dne 3. 9. 2013 (pravilno: 8. 5. 2013), ki jo povzema v nadaljevanju. V bistvenem v njej zatrjuje, da je stroškovnik previsok, saj je nedovoljeno uporabo 25 % tarife od neuspešnega rubeža izvršitelj skril v postavko za „porabljeni čas“. Sodišče bi moralo presojati posamezne postavke, česar pa ni storilo in tudi ni z ničemer obrazložilo, zakaj meni, da je posamezna postavka v skladu z materialnim pravom. Tako je dejansko stanje zmotno, nepopolno in napačno ugotovljeno, materialno pravo pa napačno uporabljeno. Kršena so tudi bistvena pravila procesnega prava, saj obrazložitve ni oziroma ta nasprotuje izreku. Stroškovnik upnica zavrača vsaj v delu 100 točk po 5. členu „porabljenem času“, ker meni, da gre za neutemeljeno zaračunane stroške in zahteva, da o stroškovniku odloči sodišče. Navaja, da je z vlogo odložila izvršbo na premičnine in s tem preklicala razpisani rubež z dne 8. 9. 2006, izvršitelj pa je zaračunal 100 točk za preklic rubeža, ki se še ni začel opravljati. Takšno obračunavanje je po sodni praksi nepravilno. Predlaga, da se stroškovnik izvršitelja delno zavrne v višini zaračunanih 100 točk. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Višje sodišče uvodoma kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe upnice, da je z izpodbijanim sklepom sodišče odločilo o stroških, o katerih je bilo že odločeno s sklepom z dne 8. 5. 2013, ta odločitev pa še ni pravnomočna, s čimer upnica smiselno uveljavlja ugovor litispendence. Navedeni sklep z dne 8. 5. 2013 je bil namreč na pritožbo upnice s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 2464/2013 z dne 11. 6. 2013 razveljavljen, zadeva pa vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku je sodišče prve stopnje o zahtevi upnice, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče, (ponovno) odločilo z izpodbijanim sklepom. V sklepu je sodišče prve stopnje navedlo obširne razloge, zakaj predlogu upnice ni sledilo, ki omogočajo njen preizkus, zato višje sodišče smiselno pritožbeno zatrjevanje kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrača kot neutemeljeno.

6. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bilo izvršitelju priznano plačilo v višini 100 točk po porabljenem času, materialnopravno zmotna. Upnica v pritožbi sicer zmotno zatrjuje, da si je izvršitelj pod sporno postavko zaračunal stroške za preklic rubeža, saj iz obračuna izhaja, da si je izvršitelj v tem delu zaračunal stroške, povezane z odlogom na predlog upnika, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Ob nadaljnji ugotovitvi, da določba 72. člena ZIZ izvršitelju nalaga določena ravnanja, povezana z upnikovim predlogom za odlog premičninske izvršbe, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je izvršitelj upravičen do plačila za opravljena dejanja na podlagi 5. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, št. 18/2003, ki je veljal v času preklica rubeža, v nadaljevanju Pravilnik). Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri tem prezrlo, da je določba 72. člena ZIZ s sedanjo vsebino v veljavo stopila šele 25. 11. 2006, z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 115/2006, ZIZ-E), z namenom razbremenitve sodišč.(1) V času predloga za odlog (ki ga je upnica sodišču podala 6. 4. 2006, izvršitelj pa prejel 29. 6. 2006) pa nasprotno zakon izvršitelju ni nalagal nobenih ravnanj v zvezi s predlogom upnika za odlog premičninske izvršbe.(2) V obravnavani zadevi je torej izvršitelj na podlagi obvestila o predlogu zgolj preklical razpisani rubež, zato mu po presoji višjega sodišča plačila za delo v zvezi z odlogom ni mogoče priznati.

7. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi upnice delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da je priznane stroške izvršitelja znižalo za 100 točk, kar ob vrednosti točke 50,00 SIT oziroma 0,2086 EUR (tretji odstavek 6. člena Pravilnika) znese 20,86 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu, ki ga upnica obrazloženo ne izpodbija, je višje sodišče napravilo uradni preizkus izpodbijanega sklepa in ob ugotovitvi, da je odločitev o priznanih izvršiteljevih stroških materialnopravno pravilna, pritožbo v tem delu zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Tako, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, Poročevalec Državnega zbora, št. 92/2006 z dne 8. 9. 2006, str. 33. (2) Določba 72. člena ZIZ pred novelo ZIZ-E se je glasila:

1. Na predlog upnika sodišče popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če se izvršba še ni začela.

2. Če se je izvršba že začela, dolžnik pa se je v roku, ki mu ga je določilo sodišče, izjavil proti odlogu, sodišče zavrne predlog za odlog.

3. Če zakon določa, da je treba izvršbo zahtevati v določenem roku, lahko upnik predlaga odlog v tem roku.