Jedro

Če se vloga po pošti pošlje priporočeno ali brzojavno, se dan oddaje na pošto šteje za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP), priporočena pa je tista poštna pošiljka, ki se kot taka evidentira ob sprejemu (tako sklep Vrhovnega sodišča III DoR 103/2016 z dne 24. 1. 2017). V obravnavani zadevi ne gre za takšen primer, saj je tožnik tožbo poslal z navadno poštno pošiljko, kar je razvidno iz poštne nalepke na pisemski ovojnici, ki je brez oznake, ki označuje priporočeno poštno pošiljko.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za poravnavo pravdnih stroškov v višini 203,33 EUR po zamudni sodbi Okrajnega sodišča v Kopru P 115/2022 z dne 30. 11. 2022. Tožnik je zoper odločitev tožene stranke vložil tožbo v upravnem sporu.

2. Tožba je prepozna.

3. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V obravnavanem primeru je bil postopek končan z izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku osebno vročena 23. 1. 2023, kot je razvidno iz vročilnice v upravnem spisu. Tožnik bi torej moral tožbo zoper izpodbijano odločitev vložiti v nadaljnjih 30 dneh, to je najkasneje do 22. 2. 2023. 4. Tožnik je tožbo sodišču poslal z navadno pisemsko pošiljko, ki jo je oddal 21. 2. 2023, sodišče pa jo je prejelo 23. 2. 2023. 5. Kot določa prvi odstavek 29. člena ZUS-1, se tožba vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti. Po drugem odstavku 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto. Če tožba na pošto ni oddana priporočeno, ampak je oddana z navadno poštno pošiljko, se šteje, da je vložena takrat, ko jo sodišče prejme. To izhaja tudi iz določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporabljajo v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po prvem odstavku 112. člena ZPP je namreč vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena sodišču, preden se rok izteče. Če se vloga po pošti pošlje priporočeno ali brzojavno, se dan oddaje na pošto šteje za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP), priporočena pa je tista poštna pošiljka, ki se kot taka evidentira ob sprejemu (tako sklep Vrhovnega sodišča, št. VIII DoR 103/2016 z dne 24. 1. 2017). V obravnavani zadevi ne gre za takšen primer, saj je tožnik tožbo poslal z navadno poštno pošiljko, kar je razvidno iz poštne nalepke na pisemski ovojnici, ki je brez oznake "R", to je oznake, ki označuje priporočeno poštno pošiljko. Sodišče ob tem še pripominja, da je bil z navedenimi stališči tožnik seznanjen že v drugih svojih zadevah, ki so se obravnavale pri tukajšnjem sodišču (npr. v sklepu v zadevi III U 74/2018 z dne 22. 5. 2018, enako v sklepu III U 247/2019 z dne 21. 10. 2019).

6. Glede na obrazloženo, sodišče ugotavlja, da je tožnik predmetno tožbo vložil 23. 2. 2023, ko jo je prejelo tukajšnje sodišče. To pomeni, da je tožbo vložil po poteku 30 dnevnega roka od prejema izpodbijane odločbe, ki je iztekel z dnem 22. 2. 2023 in s tem za en dan prepozno. Sodišče je zato tožnikovo tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Ker zaradi prepozne tožbe niso izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo, se do tožbenih navedb ni opredeljevalo.

7. Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks v tem postopku, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, saj se v postopkih odločanja o dodelitvah brezplačne pravne pomoči po določbi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.