Jedro

Ker je začasni ekstradicijski pripor odrejen na podlagi zaprosila za začasen odvzem prostosti, navedenega v 16. členu Evropske konvencije o izročitvi, ki je listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu, sodišču ni treba vsebinsko presojati obstoja utemeljenega suma kot pogoja za odvzem prostosti.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 4.2.2009 zoper obdolženega D.C. na podlagi drugega v zvezi s prvim odstavkom 525. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odredila pripor, v katerega mu je vštela tudi odvzem prostosti od 3.2.2007 od 23.00 ure dalje. Zunajobravnavni senat istega sodišča je z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom zavrnil pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep so zagovorniki obdolženega D.C. vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kršitve Konvencije Sveta Evrope o izročitvi (v nadaljevanju EKI) ter Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da zahtevi ugodi in pripor zoper obdolženega odpravi.

3. Vrhovna državna tožilka N.F. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti navaja, da so v skladu z določbo 525. člena ZKP in EKI pogoji za začasni pripor podani, pri tem predlog državnega tožilca in njegovo predhodno zaslišanje nista obvezna. Vsako ocenjevanje dokazov v smeri utemeljenosti suma oziroma neutemeljenosti izročitve tujca proseči državi je preuranjeno, saj bo o tem odločalo sodišče šele po prejemu prošnje za izročitev z vso potrebno dokumentacijo. Navedbe zahteve, da ne obstaja neogibna potrebnost pripora posegajo v dejansko presojo ugotovljenih dejstev glede te okoliščine. Ker v zahtevi zatrjevane kršitve zakona niso podane, predlaga zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti.

4. Obdolženčevi zagovorniki so dne 27.2.2009 podali izjavo na odgovor vrhovne državne tožilke, v kateri ji očitajo, da ponavlja zmotno in protiustavno stališče izpodbijanih sklepov in sicer, da presoja utemeljenega suma pri odrejanju pripora v ekstradicijskih zadevah ni potrebna. S trditvami, da navedbe zahteve o neogibnosti pripora vsebinsko pomenijo očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zamenjuje fazo ugotavljanja dejanskega stanja in aplikacijo pravnih pravil na dejansko stanje. Nepravilna je tudi ugotovitev, da za odreditev pripora ni potreben predlog državnega tožilca, niti njegovo predhodno zaslišanje, saj odreditev pripora po uradni dolžnosti krši pravico do nepristranskega sodišča po 23. členu Ustave.

B.

5. Bistvo izvajanj zahteve za varstvo zakonitosti je v trditvi, da izpodbijana sklepa kršita pripornikove pravice kot so zagotovljene v 19. in 20. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave). Sodišče obstoja utemeljenega suma ni presojalo, saj se je postavilo na stališče, da odloča na podlagi mednarodne tiralice NCB Podgorica, ki je enakovredna odločbi o priporu. Zunajobravnavni senat pa je sprejel sklep, da odrejeni pripor ni nezakonit, saj ga je odredil pristojni organ v Črni Gori. Vložniki zahteve menijo, da je kljub temu potrebna vsebinska presoja, ali so podani pogoji za odvzem prostosti. Med Slovenijo in Črno Goro velja EKI, ki v prvem odstavku 16. člena določa, da pristojni organi naprošene države presodijo o zahtevi za začasen odvzem prostosti v postopku v skladu z notranjim pravom. Nadalje navajajo, da utemeljeni sum ni podan in da pripor ni neogibno potreben, saj begosumnost ni podana. Obdolženi se organom pregona nikoli ni izmikal, saj jih je obvestil o svojem pravem naslovu na Hrvaškem, kjer se ni stalno zadrževal, čeprav bi se s tem kot hrvaški državljan izognil izročitvi, za potrebe morebitnega postopka pa je ponudil tudi varščino. Pavšalen je tudi zaključek preiskovalne sodnice, da pogoji za nadomestitev pripora z milejšim ukrepom niso podani, o ponujeni varščini pa se ne izreka, s tem je kršena 11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP. Prav tako so ugotovitve zunajobravnavnega senata, da obdolženi varščine ni ponujal, v nasprotju z določbami o varščini (196.-199. člena ZKP), saj te ne določajo, da jo sme sodišče odrediti le na obdolženčev predlog. Nenazadnje predlog za odreditev pripora ne obstaja, ampak zgolj za odvzem prostosti in privedbo k preiskovanemu sodniku, zato so podane tudi kršitve 23. člena Ustave in drugega odstavka 371. člena ZKP, prav tako 22. in 25. člen Ustave, saj na že v pritožbi uveljavljeno kršitev zunajobravnavni senat ni odgovoril. 6. Vložniki zahteve pravilno navajajo, da med Slovenijo in Črno Goro velja EKI, ki v prvem odstavku 16. člena določa, da pristojni organi naprošene države presodijo o zahtevi za začasen odvzem prostosti v izročitvenem postopku skladno z notranjim pravom, kdaj je mogoče odrediti pripor. EKI je mednarodna pogodba, ki ureja ekstradicijo in jo je naša država ratificirala (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 22/94), ratificirala pa jo je tudi Črna Gora. V prvem odstavku navedene konvencijske določbe je predpisano, da lahko v nujnem primeru pristojni organi pogodbenice prosilke zaprosijo za začasen pripor iskane osebe, pristojni organi zaprošene pogodbenice pa morajo odločiti o zahtevi v skladu s svojim pravom. V prošnji za začasen pripor mora biti po drugem odstavku 16. člena EKI navedeno, da obstaja eden od dokumentov, omenjenih v drugem a) odstavku 12. člena (izvirnik ali overjena kopija izvršljive sodbe ali pripornega naloga s takojšnjo veljavnostjo ali zapornega naloga ali druge listine z istim učinkom, izdane v skladu s postopkom, določenim v zakonu države prosilke) in da se namerava poslati prošnja za izročitev. Navesti je treba tudi, za katero kaznivo dejanje se bo zahtevala izročitev, kje in kdaj je bilo kaznivo dejanje storjeno in če je to le možno, podati opis iskane osebe. Določeno je tudi, da je prošnji za izročitev treba priložiti izvirnik ali overjeno kopijo izvršljive sodbe ali pripornega naloga s takojšnjo veljavnostjo ali zapornega naloga ali druge listine z istim učinkom, izdane v skladu s postopkom določenem v zakonu pogodbenice prosilke. Po prvem odstavku 521. člena ZKP je v postopku za izročitev obdolžencev (tudi osumljencev) in obsojencev predpisana subsidiarna uporaba tega zakona, če v mednarodni pogodbi ni določeno drugače. Zato je sodišče za odreditev začasnega pripora pravilno uporabilo 16. člen te pogodbe v zvezi s prvim in drugim odstavkom 525. člena ZKP.

7. V skladu z določbo prvega odstavka 525. členu ZKP sme policija na prošnjo pristojnega tujega organa, ne glede na to, na kakšen način je poslana, v nujnih primerih, ko je nevarno, da bi tujec pobegnil ali se skril, tujcu vzeti prostost. V prošnji je treba navesti podatke za ugotovitev tujčeve istovetnosti, naravo in označbo kaznivega dejanja, številko odločbe ter datum, kraj in naslov tujega organa, ki je odredil pripor, in izjavo, da bo izročitev zaprošena po redni poti. Po določbi drugega odstavka 525. člena ZKP mora policija tujca, kateremu je vzela prostost, brez odlašanja odpeljati k preiskovalnemu sodniku pristojnega sodišča, da ga zasliši. Če preiskovalni sodnik zoper tujca odredi pripor, poroča o tem ministrstvu za zunanje zadeve.

8. Zoper obdolženega D.C. je bil začasni pripor odrejen na podlagi prvega in drugega odstavka 525. člena ZKP. Iz dopisa Generalne policijske uprave, Uprave kriminalistične policije z dne 3.2.2009 je razvidno, da je zoper obdolženega D.C. razpisana mednarodna tiralica Interpola Podgorica z dne 30.12.2006, ki jo je izdalo Višje sodišče v Podgorici. Iz vsebine tiralice je razvidno, da je obdolžen storitve kaznivih dejanj ponarejanja, goljufije, hrambe orožja in pranja denarja, za katera je predvidena zaporna kazen do dvajset let zapora. Predloženi so bili podatki o istovetnosti tujca, njegovi osebni podatki, fotografija, opis očitanih kaznivih dejanj s pravno označbo. V tiralici je navedena tudi prošnja, naj slovenski organi pregona v primeru prijetja obdolženemu odvzamejo prostost in ga v skladu s 525. členom ZKP privedejo k preiskovalnemu sodniku, da ga zasliši. Izročitev za obdolženega bodo pravosodni organi Podgorice zahtevali po redni diplomatski poti. V zaključku tiralice pa je določeno, da je to rdeče obvestilo za države, ki so podpisnice EKI, enakovredno zaprosilu za začasen odvzem prostosti, navedenem v 16. členu EKI (list. št. 20).

9. Iz sklepa preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 4.2.2009 izhaja, da je bil obdolženec dne 4.2.2009 priveden k preiskovalnemu sodniku, ki je ugotovil njegovo identiteto, ga poučil o pravicah in ker je obdolženi želel zagovornika je bilo zaslišanje določeno za 16.00 uro istega dne, odrejeno pa tudi sodno pridržanje. Obdolženi je bil nato ponovno priveden k preiskovalni sodnici, ki je ugotovila, da podatki mednarodne tiralice: teža kaznivih dejanj (vrednost protipravne premoženjske koristi, obseg izvršenih dejanj, sodelovanje v hudodelski združbi) in zagrožena kazen predstavljajo okoliščine, ki bi v primeru izpustitve na prostost pripeljale do odločitve obdolženca, ki je v Republiki Sloveniji tujec, da pobegne in se skrije, s tem pa izogne postopku, ki je bil sprožen v Črni Gori zaradi navedenih kaznivih dejanj. Pri tem je upoštevala obdolženčevo nevezanost na Slovenijo, njegovo prehajanje v druge države in da mu je sedaj nedvomno znano, da je za njim razpisana mednarodna tiralica. Prav tako je ugotovila, da zaenkrat ni možnosti, da bi se ukrep nadomestil z milejšim. Zato je zoper obdolženega odredila pripor za čas največ treh mesecev, ki bo zagotovil obdolženčevo navzočnost v postopku, dokler pristojni organi Republike Črne Gore ne pošljejo svoje že napovedane prošnje za izročitev obdolženega s pripadajočimi podatki, kot to predvideva EKI.

10. Vrhovno sodišče ugotavlja, da zaprosilo za začasen odvzem prostosti vsebuje vse podatke, ki jih zahteva določba prvega odstavka 525. člena ZKP. V skladu z navedeno določbo je policija obdolženemu odvzela prostost, nato ga je odpeljala k preiskovalnemu sodniku, da ga zasliši. Pri zaslišanju je obdolženi imel zagovornika, njegova istovetnost je bila ugotovljena, prav tako je preiskovalna sodnica po zaslišanju v skladu z drugim odstavkom 525. člena ZKP na podlagi navedenih okoliščin utemeljila, da je pri obdolženemu begosumnost podana in odredila začasni pripor. Mnenje vložnikov zahteve, da bi bila poleg tega potrebna tudi vsebinska presoja obstoja utemeljenega suma, ali so podani pogoji za odvzem prostosti, je napačno, saj je bil začasni pripor odrejen na podlagi zaprosila za začasen odvzem prostosti, navedenega v 16. členu EKI, ki je po stališču Vrhovnega sodišča (npr. I Ips 103/2004 z dne 15.4.2004) po vseh značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu. V času odreditve začasnega ekstradicijskega pripora utemeljenega suma sodišče niti ne more presojati, saj posredovani podatki države prosilke tega ne omogočajo. Sodišče pa bo praviloma lahko pretehtalo ali so podani pogoji po 2., 3. in 4. točki 522. člena ZKP, saj se začasni pripor odredi ravno za zagotovitev uspešne izvedbe postopka za izročitev obdolžencev in obsojencev v nujnih primerih, ko je nevarno, da bi ti pobegnili ali se skrili. Če ti pogoji, ki onemogočajo izročitev niso podani, sodišče začasnega pripora ne sme odrediti. Da bi bilo v obravnavani zadevi tako, zahteva ne zatrjuje.

11. Neutemeljene so tudi navedbe zahteve, da begosumnost pri obdolžencu ni podana, saj okoliščine kot so navedene v sklepu o odreditvi pripora: teža kaznivih dejanj, zagrožena kazen, dejstvo, da je obdolženec tujec in da ni vezan na Slovenijo, nedvomno predstavljajo okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi v primeru izpustitve na prostost pobegnil. Glede nadomestitve pripora z milejšim ukrepom pa je Vrhovno sodišče sprejelo stališče (npr. v sodbi I Ips 356/2005 z dne 24.11.2005), da v primeru, ko sodišče presodi, da je odreditev pripora neogibno potrebna za (varnost ljudi in) potek postopka, ni dolžno posebej utemeljevati, zakaj za zagotovitev (varnosti ljudi oziroma) poteka postopka ni odredilo drugih, milejših ukrepov. Utemeljevanje neogibnosti pripora namreč že samo po sebi implicira odgovor, zakaj sodišče namesto pripora ni izreklo kakšnega drugega ukrepa.

12. Glede varščine pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da je obdolženčev zagovornik na zapisnik o zaslišanju obdolženca pred izročitvijo navedel, da je obdolženi sodišču pripravljen izročiti primerno varščino, kar pa ne predstavlja ponudbe varščine kot navajajo vložniki zahteve. Zato je sklep zunajobravnavnega senata, da obdolženi varščine ni ponudil, pravilen. Po veljavni koncepciji sodišče ne more odrediti varščine brez predloga obdolženca ali druge osebe. Tisti, ki ponudi varščino, mora konkretno navesti, kakšno varščino je pripravljen dati. Glede na navedeno očitane kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in določb 196. - 199. člena ZKP niso podane.

13. Neutemeljeno vložniki uveljavljajo kršitve 22., 23. in 25. člena Ustave in kršitev drugega odstavka 371. člena ZKP, ker po njihovi oceni predlog za odreditev pripora ne obstaja, ampak zgolj za odvzem prostosti in privedba k preiskovanemu sodniku. Kot že zgoraj navedeno je v mednarodni tiralici določeno, da je ta za države, ki so podpisnice EKI enakovredna zaprosilu za začasen odvzem prostosti, navedenem v 16. členu EKI. Preiskovalna sodnica je na podlagi tretjega odstavka 525. člena ZKP odredila pripor za čas največ treh mesecev. V tem času mora Črna Gora predložiti svojo že napovedano prošnjo za izročitev obdolženega s pripadajočimi podatki. Vrhovno sodišče ugotavlja, da maksimalen rok po tretjem odstavku 525. člena ZKP velja, če ni z mednarodno pogodbo določen drugačen rok. V določbi četrtega odstavka 16. člena EKI se sme začasen pripor odpraviti, če zaprošena stran v osemnajstih dneh od pripora ni prejela prošnje za izročitev in dokumentov, omenjenih v 12. členu EKI. V nobenem primeru pa ne sme preteči več kot štirideset dni od dneva pripora. S tega vidika zahteva izpodbijanega pravnomočnega sklepa ne problematizira.

14. Ker v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljene kršitve niso podane, je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornikov obdolženega D.C. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).