Jedro

Tožena stranka je na podlagi številnih tožničinih vlog za brezplačno pravno pomoč pravilno sklepala, da tožnici ni moglo ostati neznano, da mora prošnji predložiti vse podatke o svojem premoženjskem stanju, ob dejstvu, da ji je bil ob vsakokratni vložitvi prošnje odobren prvi pravni nasvet, v katerem je bila opozorjena na dolžnost podajanja verodostojnih podatkov in na višino premoženjskega limita. Teh podatkov tožnica v tožbi tudi ne izpodbija. Sodišče prav tako lahko sledi zaključku tožene stranke, da se je tožnica zavedala, da ji brezplačna pravna pomoč ne bo dodeljena, če zakonski pogoji ne bodo izpolnjeni. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je tožena stranka pridobila aktualne podatke iz zemljiške knjige. Na podlagi 6. člena ZZK-1 velja publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo, po 10. členu SPZ pa velja tudi načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tožena stranka je upoštevala podatke, ki jih je pridobila o premoženjskem stanju tožnice, in sicer o njeni lastnini določenih nepremičnin, česar tožnica ni navedla niti v svoji prošnji niti v izjavi prosilca za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno zaključila, da je tožnica v prošnji za brezplačno pravno pomoč namenoma navedla neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju iz razloga, da bi ji bila odobrena brezplačna pravna pomoč.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Tožnico se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 13. 10. 2003 in hkrati odločila, da tožnica ne more vložiti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v nadaljnjih 6 mesecih od dneva izdaje odločbe. V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da je 13. 10. 2003 tožnica vložila nepopolno prošnjo za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper A.A. na izstavitev zemljiškoknjižne listine s taksno oprostitvijo zaradi vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini (vrt), ki je sedaj vknjižena v k.o. ... vl. št. ..., parc. št. .... Tožena stranka je ugotovila, da je prošnja tožnice neutemeljena, in jo je zavrnila na podlagi 3. odstavka 20. člena v zvezi z 2. točko 2. odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZBPP). Tožena stranka navaja, da je tožnica nepopolno vlogo vložila skupaj s predpisano in veljavno dokumentacijo, ki jo povzema v izpodbijani odločbi, naknadno pa je tožnica predložila še dodatne listine. Tožena stranka je pribavila spis opr. št. Bpp ..., v katerem je bila prošnja tožnice za redno brezplačno pravno pomoč pravnomočno zavrnjena zaradi prekoračitve premoženjskega limita, ugotovila pa je tudi, da je tožnica lastnica oziroma solastnica še drugih nepremičnin, kot sama navaja in dokazuje. Tožena stranka je zaprosila zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v C. za izpiske za nepremičnine, ležeče v k.o. ... vl. št. ... in k.o. ... vl. št. ..., in te listine tudi prejela. Tožena stranka je pribavila spis opr. št. Bpp ... in ugotovila, da je tožnica lastnica oziroma solastnica še drugih nepremičnin. Pri preverjanju točnosti in verodostojnosti podatkov o premoženjskem stanju tožnice je tožena stranka zaprosila Geodetsko upravo RS za posestne listine o lastništvu oziroma solastništvu nepremičnin. Premoženjski pogoj je namreč eden od zakonskih pogojev, ki ga mora tožnica izpolnjevati za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka pa je po prejemu listin ugotovila, da je tožnica dejansko lastnica oziroma solastnica več nepremičnin, kot navaja in dokazuje v predmetni prošnji, v predmetni izjavi in pisnih izjavah. Tožnica je navedla, da je lastnica oziroma solastnica nepremičnin ležečih v k.o. ... vl. št. ... in vl. št. ..., dejansko pa je lastnica oziroma solastnica nepremičnin vpisanih vse v k.o. ..., vendar pod različnimi vložnimi številkami, in sicer vl. št. ..., vl. št. ..., vl. št. ... in vl. št. .... Tožena stranka navaja, da je tožnica v letih 2002-2004 že devetkrat vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ob vložitvi vsakokratne prošnje prejela tudi prvi pravni nasvet, v katerem je bila opozorjena na dolžnost podajanja verodostojnih podatkov in na višino premoženjskega limita, ki ne sme biti dosežen oziroma presežen, da se zadosti zakonskemu pogoju. Prav tako ji tudi ni moglo ostati neznano dejstvo, da mora prošnji predložiti vso predpisano, veljavno in verodostojno dokumentacijo originalno ali v overjenem prepisu. Prav tako ji ni moglo ostati neznano dejstvo, da mora priložiti zemljiškoknjižne izpiske za nepremičnine, katerih je lastnica oziroma solastnica. Premoženjski pogoj je eden od pogojev (poleg dohodkovnega in vsebinskega pogoja), ki mora biti kumulativno izpolnjen z ostalimi zakonskimi pogoji pri dodelitvi redne brezplačne pravne pomoči. Tega se je tožnica zavedala, saj ji pogoji niso bili neznani. Ravno nasprotno, tožnica je vedela, da ji redna brezplačna pravna pomoč ne bo dodeljena, v kolikor ne bo izpolnjevala vseh zakonskih pogojev, med katerimi je tudi premoženjski pogoj. Tožnici je bila že zavrnjena prošnja za odobritev redne brezplačne pomoči zaradi prekoračitve premoženjska limita v zadevi opr. št. Bpp ..., ker je bilo njeno premoženje ocenjeno na vrednost, ki je dosegla oziroma presegala premoženjski cenzus 20 minimalnih plač. Tožnica je tudi vedela, da mora izkazati in dokazati svoje premoženje, to kaže tudi dejstvo, da je ob vložitvi nepopolne predmetne prošnje priložila pisno izjavo o premoženjskem stanju in zemljiškoknjižni izpisek za nepremičnine vpisane v k.o. ... vl. št. ... in jo kasneje dopolnila še z izpiskom, vendar samo za nepremičnine vpisane v k.o. ... vl. št. .... Da je tožnica vedela, pa zamolčala še svojo drugo premoženje, je razvidno iz spisa opr. št. Bpp ..., ko je sama v predmetni prošnji in izjavi navedla, da je lastnica nepremičnin k.o. ... vl. št. ..., vl. št. ..., vl. št. ... in vl. št. ... in navedla celo parcelne številke za posamezne vpisane nepremičnine. Tožena stranka zato ugotavlja, da je tožnica dobro seznanjena z vsem svojim premoženjem in dolžnostmi kot prosilke v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka zato ugotavlja, da je tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči 13. 10. 2003 in izjavi prosilca za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine z dne 13. 10. 2003 navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato, da bi ji bila odobrena brezplačna pravna pomoč.

Tožnica v tožbi navaja, da je v tem postopku predložila vse listine, kot jih predložila v zadevi opr. št. Bpp ..., ne strinja se, da je v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Zemljišča vl. št. ... in vl. št. ... k.o. ... niso v lasti tožnice, lastnica zemljišča parc. št. ... k.o. ... je sestra D.D., lastnik zemljišča parc. št. ... k.o. ... pa A.A. Glede parcelne št. ... tožnica ne ve, če je solastnica, ker na njej stoji hiša, ki pripada DD. Zemljišče parc. št. ... k.o. ... bi moralo biti v lasti tožnice, vendar si ga je A.A. s sorodnikom tožnice preknjižil na svoje ime. A.A. je tudi povedal, da z brezplačno pravno pomočjo ne bo uspela, ker ima nekoga na sodišču, ki ga ščiti. Tožnica meni, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena, ker prejema denarno socialno pomoč in prilaga listine.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je ugotovila dejansko premoženjsko stanje tožnice na podlagi posestnega lista in zemljiškoknjižnih izpiskov. Stvarno pravni zakonik opredeljuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo in poudarja, da se šteje, da je imetnik stvarne pravice tisti, ki je kot imetnik vpisan v zemljiško knjigo. Prav tako prereka tudi navedbo tožnice, da je kot prejemnica denarne socialne pomoči upravičena do brezplačne pravne pomoči. Sama tožnica je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 13. 10. 2003 navedla, da se ji dodeli redna brezplačna pravna pomoč, k prošnji pa je priložila kopijo dopisa Centra za socialno delo C. z dne 8. 10. 2003, v katerem se potrjuje, da tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči. Tožnici je bila dodeljena denarna socialna pomoč za obdobje od junija 2004 do avgusta 2004 in ne za obdobje 6 koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje, to je od aprila 2003 do septembra 2003, v katerem se ugotavljajo pogoji, ki jih mora tožnica izpolnjevati. Tožena stranka predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Državni pravobranilec je kot zastopnik javnega interesa prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je odločila na podlagi 3. odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi iz 1. odstavka tega člena namenoma navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine zato, da bi mu bila odobrena brezplačna pravna pomoč, se prošnja z odločbo zavrne in jo prosilec ne more vložiti nadaljnjih 6 mesecih od dneva izdaje odločbe.

Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči 13. 10. 2003 izpolnila tudi izjavo prosilca za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine in navedla, da je "solastnica stanovanjske hiše oziroma pravilno lastnica nepremičnine k.o. ... vl. št. ...". Drugih podatkov pri tej izjavi ni navedla. Naknadno pa je tožnica predložila še izpiska iz zemljiške knjige za vl. št. ... k.o. ... in vl. št. ... k.o. ...

Sodišče lahko sledi podatkom tožene stranke, da je tožnica v letih 2002 do 2004 devetkrat vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožena stranka navaja tudi dve opravilni številki spisov. Tožnica v tožbi namreč ne zanika, da bi tolikokrat vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in tega podatka v tožbi ne izpodbija. Sodišče sprejema zaključek tožene stranke, da je tožena stranka namenoma navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Tožena stranka je v skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP, v zvezi 2. odstavkom 34. člena ZBPP) navedla razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov, in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo njeno sprejeto odločitev. Tožena stranka je pravilno sklepala na podlagi številnih vlog za brezplačno pravno pomoč, da tožnici ni moglo ostati neznano dejstvo, da mora prošnji predložiti vse podatke o svojem premoženjskem stanju, ob dejstvu, da ji je bil ob vsakokratni vložitvi prošnje odobren prvi pravni nasvet, v katerem je bila opozorjena na dolžnost podajanja verodostojnih podatkov in na višino premoženjskega limita. Tudi teh podatkov tožnica v tožbi ne izpodbija. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je tožena stranka pridobila podatke iz zemljiške knjige Okrajnega sodišča v C. z dne 9. 11. 2004, torej gre za aktualne podatke. Kot tožena stranka pravilno poudarja v odgovoru na tožbo, velja na podlagi Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, v nadaljevanju: ZZK-1) publicitetni učinek vpisov (6. člen ZZK-1), velja pa tudi načelo zaupanja v zemljiško knjigo po 10. členu Stvarnopravanega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, v nadaljevanju: SPZ). Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno izpostavila število vlog tožnice za brezplačno pravno pomoč in na podlagi teh zaključila, da je bila tožnica že večkrat seznanjena z dolžnostjo, da mora navesti verodostojne podatke o svojem premoženjskem stanju. Sodišče prav tako lahko sledi zaključku tožene stranke, da se je tožnica zavedala, da v kolikor zakonski pogoji ne bodo izpolnjeni, ji brezplačna pravna pomoč ne bo dodeljena. Tožena stranka je upoštevala podatke, ki jih je pridobila o tožničinem premoženjskem stanju, o njeni lastnini nepremičnin vpisanih pri vl. št. ... in ... k.o. B., česar tožnica ni navedla niti v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči niti v izjavi prosilca za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca z dne 13. 10. 2003. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno zaključila, da je tožnica v svoji prošnji za brezplačno pravno pomoč v zvezi s premoženjskim stanjem z dne 13. 10. 2003 navedla neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju iz razloga, da bi ji bila odobrena brezplačna pravna pomoč.

Tožnica v tožbi navaja, da zemljišča v vl. št. ... in ... k.o. ... niso v njeni lasti. Vendar tožnica za te nepremičnine ne prilaga nobenih ustreznih listin, ki bi morebiti kazale na postopek prenosa lastništva, tožena stranka pa se je oprla na aktualni izpisek iz zemljiške knjige, ki je bil izdan dne 9. 11. 2004. Tožnica v tožbi sicer navaja, da je lastnica parc. št. ... k.o. ... sestra D.D., parc. št. ... k.o ... pa A.A., vendar to iz izpiskov iz zemljiške knjige, ki jih je pridobila tožena stranka, ne izhaja. Po splošnih načelih SPZ velja publicitetni učinek vpisov in učinek stvarnih pravic, kar pomeni, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (1. odstavek 11. člena SPZ). Ker tožnica v tožbi samo trdi, da sta lastnika dveh parcel drugi dve osebi, kar pa iz aktualnih podatkov iz zemljiške knjige ne izhaja, tožnica pa s tožbo tudi ne dokazuje morebitnega prenosa lastništva glede posamezne nepremičnine, sodišče ne more sprejeti tožbene trditve, da se tožnica ne more strinjati z ugotovitvijo tožene stranke, da v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči ni navajala resničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabila določilo 3. odstavka 20. člena ZBPP. Na pravilno odločitev tožene stranke ne more vplivati niti navedba v tožbi, da tožnica v letu 2004 prejema denarno socialno pomoč. Kot pravilno poudarja tožena stranka v odgovoru na tožbo, je pri obravnavanju prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožena stranka vezana na ugotavljanje lastnega dohodka prosilca za obdobje 6 koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje (1. odstavek 15. člena ZBPP), odločba Centra za socialno delo, priložena k tožbi, pa se nanaša na denarno socialno pomoč v letu 2004. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K 2. točki izreka: Sodišče je tožnico oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 14/91 in nadaljnji). Tožnica je bila v času od 1. 6. 2004 do 31. 8. 2004 na podlagi odločbe Centra za socialno delo C. upravičena do denarne socialne pomoči v višini 23.535,00 SIT mesečno. Ob takšnih podatkih sodišče zaključuje, da bi lahko s plačilom sodnih taks bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja, zato jo je oprostilo plačila sodnih taks.