Jedro

V postopku o prekršku proti vozniku začetniku sme sodišče stransko sankcijo 18 kazenskih točk omiliti le tako, da izreče 6 kazenskih točk v cestnem prometu.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici PR 1095/2005 z dne 17.1.2008 v odločbi o stranski sankciji spremeni tako, da se storilcu M.G. namesto 17 (sedemnajst) izreče 6 (šest) kazenskih točk v cestnem prometu, za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo je bil M.G. spoznan za odgovornega storitve prekrška po točki d) tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), to je vožnje pod vplivom alkohola. Izrečena mu je bila globa v znesku 550,00 EUR in 17 kazenskih točk v cestnem prometu, za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec M.V. Navaja, da je M.G. storil obravnavani prekršek 16.10.2005, vozniško dovoljenje kategorije B pa je pridobil 5.5.2006 (pravilno 19.12.2003). Ker je bil prekršek storjen v obdobju dveh let po pridobitvi vozniškega dovoljenja, je bil storilec takrat v skladu s 66. točko prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 voznik začetnik. Peti odstavek 130. člena ZVCP-1 za prekršek po točki d) tretjega odstavka istega člena ZVCP-1 poleg globe predpisuje sankcijo 18 kazenskih točk, vendar je sodišče storilcu z izpodbijano sodbo ob uporabi omilitvenih določil iz šestega odstavka 26. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo omiljeno sankcijo 17 kazenskih točk. S takšno omilitvijo stranske sankcije vozniku začetniku je sodišče po navedbi zahteve prekršilo šesti odstavek 26. člena ZP-1, saj bi mu moralo namesto 17 izreči 6 kazenskih točk. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da storilcu M.G. namesto 17 izreče 6 kazenskih točk. 3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je obravnavana zahteva za varstvo zakonitosti vložena tako zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici PR 1095/2005 z dne 17.1.2008 kakor tudi zoper pravnomočni sklep istega sodišča EPVD 4/2008 z dne 9.12.2008. Ker je bilo z navedenim sklepom odločeno, da se M.G. prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče, povezava med zadevama (tudi ob upoštevanju stališča sodbe Vrhovnega sodišča IV Ips 47/2008 z dne 20.5.2008) ni takšna, da bi poseg v izpodbijano sodbo glede stranske sankcije kazenskih točk hkrati pomenil tudi spremembo (dejanske) podlage sklepa, izdanega v postopku po 202.a členu ZP-1. Vrhovno sodišče je zato vsebinsko štelo, da sta vloženi dve zahtevi za varstvo zakonitosti in odločilo s sodbo opr. št. IV Ips 22/2009 glede izpodbijane sodbe Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici PR 1095/2005 z dne 17.1.2008, ter s sodbo IV Ips 28/2009 glede izpodbijanega sklepa tega sodišča EPVD 4/2008 z dne 9.12.2008. 5. V skladu s šestim odstavkom 26. člena ZP-1 (v besedilu, veljavnem v času storitve prekrška) sme sodišče storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, če tako določa zakon ali če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije. Pri tem sme število predpisanih kazenskih točk omiliti toliko, da storilec ne doseže števila, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Kadar gre za postopek proti vozniku začetniku (66. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1), je Vrhovno sodišče povzeto določbo razlagalo tako, da sme sodišče stransko sankcijo 18 kazenskih točk omiliti le tako, da izreče 6 kazenskih točk v cestnem prometu (sodbi IV Ips 34/2008 z dne 18.3.2008 in IV Ips 49/2008 z dne 21.8.2008). Izrek omiljene stranske sankcije 17 kazenskih točk namreč za storilca, ki ima status voznika začetnika, še vedno pomeni, da je z izpodbijano sodbo presegel število (sedem) kazenskih točk, pri katerem bi mu sodišče hkrati s sodbo (peti odstavek 202.a člena ZP-1) moralo izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (četrti odstavek 235. člena ZVCP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 22. člena ZP-1). Tako je izrecno predpisano tudi v sedaj veljavnem šestem odstavku 26. člena ZP-1, ki določa, da sme sodišče stransko sankcijo kazenskih točk, ki je predpisana v številu 18 kazenskih točk, omiliti (le) tako, da se izreče vozniku začetniku 6 kazenskih točk, drugim voznikom pa 17 kazenskih točk. 6. Vrhovni državni tožilec utemeljeno navaja, da je za obravnavani prekršek v petem odstavku 130. člena ZVCP-1 poleg globe predpisana tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk in da jo je sodišče v izpodbijani sodbi na podlagi šestega odstavka 26. člena ZP-1 omililo tako, da je storilcu izreklo 17 kazenskih točk v cestnem prometu. Pravilna je tudi navedba zahteve, da je bil M.G. v času storitve obravnavanega prekrška voznik začetnik (66. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1), saj je bil prekršek storjen 16.10.2005, to je v obdobju dveh let od (prve) pridobitve vozniškega dovoljenja dne 19.12.2003. Glede na navedeno bi sodišče storilcu kljub omilitvi sankcije kazenskih točk moralo izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar pomeni, da je bila v obravnavani zadevi na način iz 5. točke 156. člena ZP-1 prekršena določba šestega odstavka 26. člena ZP-1. 7. Glede na tako ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano sodbo v odločbi o stranski sankciji spremenilo tako, da je storilcu M.G. namesto 17 izreklo 6 kazenskih točk v cestnem prometu.