Jedro

Sklepu ni pripeta nobena od navedenih listin, iz nadaljnjih podatkov spisa pa izhaja, da je sodišče po izdelanem pisnem odpravku sklepa o delitvi od geometra zahtevalo, naj na osnovi izdane odločbe sodišča izdela elaborat za evidentiranje v zemljiškem katastru, izvedenec pa je sodišču elaborat posredoval 20.8.2012, ko so pritožbeni roki že potekli.

Del zemljiške parcele, ne more biti predmet lastninske pravice oziroma vknjižbe brez ustreznega načrta parcelacije.

Ker gre v obravnavani zadevi za tri sklope solastninskih razmerij, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo le delni sklep, s katerim je odločilo o delitvi tistih zemljišč, ki so v solasti vseh udeležencev postopka. Opredeliti se bo moralo tudi do predloga pritožnice in Občine, naj tista kmetijska zemljišča, ki bi po predlagani delitvi pripadla predlagateljema, ostanejo v njuni solasti, kar bo omogočilo nadaljnjo delitev med njima, ali pa že v tej fazi postopka ocenjuje interes predlagateljev za posamezno kmetijsko zemljišče v luči njunih dosedanjih navedb in predlogov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklepa z dne 15.2.2012 in 29.5.2012 se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o razdelitvi solastnine, ki jo imajo udeleženci tega postopka na parcelah št. 82/1, 83/1, 83/3, 84, 85, 937/1, 937/3 in 123/4 k.o. P. in merijo skupaj 27.273 m2. Pritožnici C.F.S. je dodelilo v izključno last parc. št. 82/1, 84 in 85, parc. št. 937/1 pa v izključno last tretji predlagateljici M.J. Pri preostalih štirih parcelah je opravilo fizično delitev. Parcelo št. 83/1 je razdelilo na tri parcele, in sicer E, C-D, A-B in jih razdelilo med Občino, F.S.C. in M.F. Parcelo št. 937/3 je prav tako razdelilo na tri dele, pri čemer je stavbno parcelo dodelilo v izključno last M.J., površino D Občini in drugo stavbno zemljišče v izključno last M.F. Parcelo številka 123/4 je razdelilo na dve parceli, s tem da je površino A dodelilo v izključno last C.F.S., površino B pa M.T. in S.T. Zatem pa je izdalo dne 29.5.2012 še „popravni sklep“, s katerim je odločilo še o fizični delitvi parcele št. 83/3 na dva dela, pri čemer enega pridobi Občina, drugega C.F.S. Sodišče je zatem odločilo še o posameznih zneskih, ki jih morejo nekateri udeleženci plačati drugim na račun več oziroma manjvrednosti nepremičnin, ki so jih s tako delitvijo prejeli v izključno last. Proti sklepoma se pritožuje druga predlagateljica po pooblaščencu. Navaja, da ne drži zapis v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da sta ona ter predlagatelj M.F. želela pridobiti v naravi parcele v obsegu svojega solastninskega deleža. Pritožnica je namreč v svoji vlogi z dne 27.10.2010 jasno navedla, da pristaja le na takšno delitev, da prejme izključno last parcele, označene v predlogu geodeta, in celo novo hišo na parceli št. 82/2, kar je ponovila tudi na naroku 14.12.2010. Takrat je izpostavila, da ne pristaja na etažno delitev nove hiše, ampak samo na takšno delitev, da dobi celoto ali stare ali nove hiše z ustreznim vrednostnim deležem na zemljiščih, ki naj predstavljajo celoto. Tudi prvi predlagatelj M.F. je dne 18.1.2011 pri zaslišanju izjavil, da lahko dobi ona novo hišo. Pristajala pa je tudi na možnost, da dobi staro hišo, saj je njen delež na parceli 82/2 skoraj identičen z vrednostjo stare hiše ter ustrezen del zemljišč ali pa skrajno možnost v naravi ¼ stare in ¼ nove hiše. S tem, ko je sodišče opravilo parcialno delitev, bo prišlo do izigranja pritožnice pri pravici, da pridobi tisto, za kar izkazuje opravičen interes. Na zadnjem naroku dne 15.2.2012 je pritožničin pooblaščenec jasno povedal, da se strinja s predlogom nasprotnih udeležencev, da pa nasprotuje temu, da bi sodišče razdružilo zemljišča in stavbi glede na zadnji predlog izvedenca P. in da pritožnica vztraja, da dobi tiste nepremičnine, ki jih je izvedenec G. namenil v predlogu delitve parcel z dne 8.6.2010. Pritožnica meni, da nikakor ni mogoče izvesti najprej delitve zemljišč in pri tem izpustiti delitev hiše, kot je to storilo sodišče. Trdi, da izkazuje upravičen interes, da dobi novo hišo, ki jo s soglasjem prvega predlagatelja tudi že več kot 15 let v celoti uživa in vzdržuje ter ustrezen del zemljišč.

Prvi predlagatelj je podal odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da se z delnim sklepom strinja in da je pri tem šlo za ekonomsko opravičljivo ravnanje sodišča. Pritožba je utemeljena.

V spisu se nahaja osem predlogov delitve, ki jih je izdelal izvedenec S.P. in šest načrtov parcelacije, ki jih je izvedenec geodetske stroke narisal na podlagi predlogov delitve. Prvostopenjsko sodišče je v prvem delu izreka, za povzetkom parcel, ki so predmet delitve, navedlo, da je sestavni del sklepa cenitev sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke S.P. z dne 30.11.2010 na listovni številki 641 do 643 spisa, za tem je v nadaljevanju izreka sklepa navedlo, da je fizično delitev opravilo tako kot izhaja iz prej navedenega predloga S.P. in elaborata za evidentiranje v zemljiškem katastru, ki naj bi bil skupaj s skico delitve z dne 30.11.2010 prav tako priloga sklepa, ob zaključku izreka pa je navedlo, da je skica parcelacije sodnega izvedenca za geodezijo P.G. z dne 8.6.2010 in 4.10.2010 ter elaborat, izveden na osnovi tega sklepa, priloga sklepa. Sklepu ni pripeta nobena od navedenih listin, iz nadaljnjih podatkov spisa pa izhaja, da je sodišče po izdelanem pisnem odpravku sklepa o delitvi od geometra zahtevalo, naj na osnovi izdane odločbe sodišča izdela elaborat za evidentiranje v zemljiškem katastru, izvedenec pa je sodišču elaborat posredoval 20.8.2012, ko so pritožbeni roki že potekli.

V 8. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN, Ur. list RS št. 47/2006 in 65/2007) je določeno, da mora biti pravnomočni sodni odločbi ali sodni poravnavi priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. V elaboratu mora biti prikazano obstoječe stanje in predlog sprememb, ki se evidentirajo. Kot izhaja iz gornjega povzetka, je sodišče sicer tak elaborat dalo izdelati, vendar šele po izdaji svoje odločbe in v njem prikazano novo stanje ni identično tistemu, ki ga vsebuje izrek izpodbijanega sklepa. Ne le, da sklep pri novo nastalih parcelah ne vsebuje novo predvidenih parcelnih številk, temveč le oznake A, B, C in D, kar onemogoča zanesljivo ugotovitev o načinu delitve, temveč že na prvi pogled skica z dne 8.6.2010 na južnem delu starih parcel 83/1 in 83/3 ni identična skici iz elaborata z dne 20.8.2012. Da del zemljiške parcele, čeprav je natančno opisno določen, ne more biti predmet lastninske pravice oziroma vknjižbe brez ustreznega načrta parcelacije, je v sodni praksi enotno stališče (1).

Ker torej odločba ne vsebuje tega, kar bi po materialnem pravu morala (končni učinek delitve zemljišč je pridobitev lastninske pravice na novo nastalih parcelah), je moralo pritožbeno sodišče že zato pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep in „popravni sklep“ razveljaviti.

Pritožba pa utemeljeno opozarja na protispisni del obrazložitve izpodbijanega sklepa, da naj bi vse stranke tega postopka na naroku dne 15.2.2012 podale soglasen predlog, naj sodišče v zadevi odloči z delno odločbo o delitvi parcel, ki so v solastnini vseh strank skupaj, ločeno pa o delitvi nepremičnine, ki je v solasti M.F. in C.S.F. – parc. št. 82/2 ter ločeno o delitvi dveh parcel – 937/4 in 928/1, ki so le v solastnini M.J. in Občine. V četrtem odstavku na tretji strani zapisnika o zadnjem naroku z dne 15.2.2012 je sicer res zapis, da „stranke in pooblaščenci soglašajo, da sodišče izda končno odločbo ali vsaj delni sklep o razdružitvi parcel, ki so v solastnini vseh strank“ , vendar je temu sledil predlog Občine, naj sodišče odloči tako, da razdruži nepremičnine, ki so v solasti vseh udeležencev, pri čemer naj nepremičnine, ki po predlogu pripadejo pritožnici in M.F., ostanejo v njuni solasti, ostali pa dobijo to, kar jim je namenjeno po predlogu S.P. In s takim predlogom se je pritožničini pooblaščenec strinjal ter se v nadaljevanju naroka še opredeljeval glede delitve parcel med M.F. in C.F.S. tako glede parc. št. 82/2 kot glede kmetijskih zemljišč. Izrecno je poudaril, da je predlog izvedenca P. z dne 30.11.2010 za predlagateljico nesprejemljiv, ker ji je v njem namenjena prevelika površina kmetijskih zemljišč (kar 12.253,40 m2, M.F. pa le 9.900 m2) ter da bo očitno na račun te razlike predlagatelj pridobil večjo vrednost na stavbi, čeprav sama izkazuje večji interes za pridobitev nove hiše. Zato je vztrajala, da sama pridobi v izključno last tiste nepremičnine, ki jih je v grafičnem prikazu opredelil izvedenec G. dne 8.6.2010, ali pa da se vsaka od parcel med oba predlagatelja deli upoštevajoč višino njunega solastninskega deleža. Predmet razdružitve v tem postopku so očitno trije sklopi solastninskih razmerij. Osem parcel je v solasti vseh udeležencev tega postopka, že na prvem naroku pa je bil predlog razširjen še na parcelo številka 82/2, ki je v solasti prvih dveh predlagateljev, kmalu zatem pa še na par. št. 937/4 in 928/1, ki sta v solasti občine in M.J. Že v prvem predlogu delitve z dne 16.3.2000 (listovna številka 58 do 70 spisa), je bila predmet razpravljanja tudi parc. št. 82/2, ki predstavlja stavbno zemljišče s tako imenovano staro in novo hišo in ki leži sredi kompleksa kmetijskih zemljišč, ki jih je sodišče razdelilo z izpodbijanim sklepom. Tudi ob drugemu izdelanem predlogu (listovna številka 139 spisa) je bilo med obema predlagateljema soglasje, da se skupaj s kmetijskim zemljiščem delita tudi obe hiši, stara M.F., nova pa pritožnici, šele po devetih letih – 24.4.2009 (vmes sodišče ni izdalo končne odločbe le zaradi spornega lastništva parc. št. 937/2 ter zaradi pripomb M.J. in Občine glede delitve njunih parc. št. 937/4 in 928/1), je prvi predlagatelj začel v sodnem postopku pogojevati dodelitev nove hiše pritožnici z delitvijo zemljišča na ta način, da naj bi vse kmetijske površine pripadle njemu kot naj bi bilo med njima že od vsega začetka dogovorjeno. Na naroku dne 18.1.2011 je znova predlog spremenil v takega, kot je bil glede hiše podan že v prvih letih vodenja postopka, torej da naj druga predlagateljica pridobi novi del hiše v celoti, kmetijska zemljišča pa le v takšnem obsegu kot je označil na skici na listovni številki 590 spisa, pritožnica pa je v nadaljevanju poudarjala, da se z zadnjim delilnim predlogom izvedenca P. ne strinja, ker ne želi pridobiti toliko zemlje.

Ker gre v obravnavani zadevi za tri sklope solastninskih razmerij, je sodišče prve stopnje načeloma pravilno izdalo le delni sklep, s katerim je odločilo o delitvi tistih zemljišč, ki so v solasti vseh udeležencev postopka. Vendar pa ni mogoče iti mimo pritožničinih argumentov, da se delitev parc. št. 82/2 med njo in M.F. opravi sočasno z delitvijo kmetijskih zemljišč, še posebej, ker jim je sodišče 12 let sledilo in jih upoštevalo, nato pa v sklepu protispisno zaključilo, da naj bi bil predlog vseh udeležencev nepravdnega postopka tak, da naj sodišče izda le delni sklep. Od delitve zemljišč, za katera se pritožnica (za razliko od M.F.) ni nikoli zavzemala v takem obsegu, kot jih ji je dodelilo sodišče, je odvisna tudi razdelitev hiš, ki ležijo sredi kmetijskega kompleksa, je pa razmerje solastninskih deležev obeh predlagateljev na parc. št. 82/2 drugačno (1/4 proti 3/4) od solastninskih deležev na ostalih parcelah, kjer imata vsak nekaj več kot 1/3 delež. Predlagateljica zato utemeljeno opozarja, da je s tako delitvijo, kot jo je sprejelo sodišče v izpodbijanem sklepu, lahko prizadet njen upravičeni interes, ki ga je v postopku izkazovala za pridobitev posameznih nepremičnin.

Pri ponovnem obravnavanju zadeve se bo zato sodišče prve stopnje moralo opredeliti do zatrjevanega interesa predlagateljice, naj se opravi sočasna delitev vseh parcel, pri katerih ima solastninski delež z bratom. Če se bo zaradi več udeležencev postopka ponovno odločilo za delni sklep, pa se bo moralo opredeliti tudi do predloga pritožnice in Občine, naj tista kmetijska zemljišča, ki bi po predlagani delitvi pripadla predlagateljema, ostanejo v njuni solasti, kar bo omogočilo nadaljnjo delitev med njima, ali pa že v tej fazi postopka ocenjuje interes predlagateljev za posamezno kmetijsko zemljišče v luči njunih dosedanjih navedb in predlogov.

op. št. 1: npr. odločba VS RS II Ips 194/2006.