Jedro

Edino, kar je zemljiškoknjižno sodišče (in je na meji med formalnim in materialnim pravom) dolžno presojati, je popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.

V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da darilna pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pritožnica ne trdi, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo nepopolno, prav tako ne, da je nično. Njene pritožbene navedbe, da naj bi pred vložitvijo predmetnega predloga preklicala darilno pogodbo, in da darilna pogodba ni bila izpolnjena, zaradi česar naj bi njena obveznost prenehala (542. člen OZ), so za zemljiškoknjižni postopek, ki izključuje materialnopravno presojo listin (in torej tudi obveznosti, ki iz njih izvirajo), ki so podlaga za vpis, pravno nepomembne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep Dn xx/yy z dne 10.7.2020. 2. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da je bila darilna pogodba, ki je podlaga predmetnemu vpisu, pri notarki sklenjena dne 2.10.2019. Dne 30.6.2020 je nasprotna udeleženka pri notarki podala izjavo o preklicu darilne pogodbe, s čimer ni bilo več pogojev za njeno realizacijo. Ker darilna pogodba v trenutku preklica še ni bila izpolnjena, je šteti, da ima preklic za posledico prenehanje darovalkine obveznosti. Nasprotna udeleženka opozarja na 49. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Notarka je dejansko razpolagala z darilno pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom, sodišču pa zamolčala, da je bila pogodba pred realizacijo preklicana na podlagi 542. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da vpisa ne dovoli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet tega zemljiškoknjižnega postopka je vpis lastninske pravice pri uvodoma navedenih nepremičninah v korist predlagatelja na podlagi darilne pogodbe1. Kot je pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče, je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen postopek. Sodišče v njem odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov (124. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Pri odločanju o dovolitvi vpisa se ne sme spuščati v materialnopravno presojo listin, ki so podlaga vpisu, temveč je omejeno le na preskus formalnih predpostavk za dovolitev vpisa, določenih v 148. členu ZZK-12. Edino, kar je zemljiškoknjižno sodišče (in je na meji med formalnim in materialnim pravom) dolžno presojati, je popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena ZZK-1). Drži, da se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo (prvi odstavek 149. člena SPZ), vendar se vpis v zemljiško knjigo opravi na podlagi listine, ki vsebuje v zemljiškoknjižno dovolilo. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da darilna pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pritožnica ne trdi, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo nepopolno, prav tako ne, da je nično. Njene pritožbene navedbe, da naj bi pred vložitvijo predmetnega predloga preklicala darilno pogodbo, in da darilna pogodba ni bila izpolnjena, zaradi česar naj bi njena obveznost prenehala (542. člen OZ)3, so za zemljiškoknjižni postopek, ki izključuje materialnopravno presojo listin (in torej tudi obveznosti, ki iz njih izvirajo), ki so podlaga za vpis, pravno nepomembne.

5. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 ter 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Darilna pogodba sklenjena dne 2.10.2019 med nasprotno udeleženko kot darovalko in predlagateljem kot obdarjencem - notarski zapis opr. št. SV xx/yy notarke mag. N.P. 2 Vpis dovoli: - če izhaja utemeljenost vpisa iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim vpisom predlogom vpis zahteva; - če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis; - če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen; - če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis; - če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon. 3 Pritožnica se torej sklicuje na enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega naj bi dosegla razvezo darilne pogodbe.