Jedro

Pogoja za izdajo začasne odredbe (nastanek težko popravljive škode) ni mogoče opirati na škodo, ki neposredno izhaja iz poslovanja, ki ni v skladu s predpisi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 83/2001-5 z dne 3.4.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila tožeča stranka hkrati s tožbo, s katero izpodbija odločbo tožene stranke z dne 12.2.2000 in s katero je zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote Ljubljana z dne 15.5.2000. Z njo ji je prvostopni organ prepovedal opravljanje gospodarske dejavnosti in sicer trgovinske dejavnosti - prodaje na drobno s tekstilnimi izdelki, dokler si za opravljanje te dejavnosti ne pridobi odločbe Upravne enote Ljubljana, Izpostave Center. V obrazložitvi sodišče navaja, da je tožeča stranka v pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa predlagala odložitev izvršbe, ki jo je utemeljevala z nevarnostjo nastanka težko popravljive škode, ki bi ji nastala z izvršitvijo prvostopne odločbe. S prenehanjem opravljanja dejavnosti na navedeni lokaciji bi izgubila vsakodnevne prihodke, ki jih kasneje ne bi mogla nadomestiti, prav tako bi izgubila širok krog kupcev. Nastala bi ji škoda, ker bi, ne glede na zaprtje, morala poravnati svoje obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev in davčnega organa. Ti odhodki ne bi bili pokriti s prihodki od prodaje izdelkov, kar bi posledično ogrozilo njeno poslovanje in drastično poslabšalo njeno finančno stanje ali povzročilo celo stečaj. Po njenem mnenju so izkazani vsi pogoji za izdajo začasne odredbe, ki jih določa 2. odstavek 30. člena v zvezi s 1. odstavkom 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Prvostopno sodišče je presodilo, da tožeča stranka z navajanjem negativnih posledic izvršitve inšpekcijskega ukrepa pogoja nastanka težko popravljive škode, ni izkazala. Zatrjevana velika materialna škoda sama po sebi še ni težko popravljiva škoda, prav tako pa ta ni izkazana s splošnimi navedbami o škodljivih posledicah za obstoj same družbe, zaposlene delavce, dobavitelje in davčne obveznosti. Sicer pa se javna korist pri izvršitvi inšpekcijskih odločb praviloma predpostavlja, saj se inšpekcijsko nadzorstvo izvaja zato, da se zagotovi izvajanje zakonov in drugih predpisov.

Inšpekcijski organ mora na javno korist paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi in odloži izvršitev odločbe organa prve stopnje, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep, ter vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje. Meni, da je presoja pogojev za izdajo začasne odredbe nepravilna. Izguba vsakodnevnega prihodka od prodaje na navedeni lokaciji in izguba širokega kroga kupcev bi tako ogrozila njen finančni položaj v tej prodajalni, da to pomeni okoliščino, ki daje podlago za ugotovitev, da je izkazan pogoj iz 2. odstavka 30. člena ZUS. Težko popravljiva škoda je zakonska formulacija in pomeni pravni standard, katerega je potrebno s skrbnostjo presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, česar pa sodišče ni storilo. Zaprtje prodajalne pomeni vsekakor tak ukrep, ki takoj prekine vsakodnevni promet poslovalnice, vse že zapadle mesečne obveznosti tožeče stranke do zaposlenih v prodajalni, dobaviteljev blaga, najemodajalca poslovnih prostorov, dobaviteljev komunalnih storitev (vode, elektrika, ogrevanja prostorov in tako dalje) in že nastale davčne obveznosti do države pa ostajajo še naprej in bi jih morala tožeča stranka kljub zaprtju prodajalne poravnati. Tega izpada dohodka pa tožeča stranka ne more nikoli nadomestiti. Zato bi ji nastala ne le težko popravljiva škoda, temveč celo nepopravljiva škoda. Poudarja, da že razpolaga z vso potrebno dokumentacijo za opravljanje dejavnosti in da bo kmalu pridobila ustrezno odločbo o ugotovitvi izpolnjevanja vseh pogojev za opravljanje dejavnosti. Meni, da so verjetno izkazani vsi pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 30. člena v zvezi s 1. odstavkom 69. člena ZUS.

Pritožba ni utemeljena.

V postopku za izdajo začasne odredbe sodišče presoja pogoje za njeno izdajo, v tem primeru pogoje iz 1. odstavka 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS. Eden od teh je pogoj, če bi se z izvršbo prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Če ta pogoj ni verjetno izkazan, drugih pogojev sodišče niti ni več dolžno presojati. Seveda pa obstoj tega pogoja tožnik praviloma ne more opirati na škodo, ki neposredno izhaja iz poslovanja, ki ni v skladu s predpisi.

Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka le z navajanjem negativnih posledic izvršitve inšpekcijskega ukrepa pogoja težko popravljive škode ni izkazala. Navajanje okoliščin o izpadu prihodkov na navedeni lokaciji, izgubi širokega kroga kupcev in ogrozitvi finančnega položaja tožeče stranke, ker bo morala kljub temu poravnati obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev in države, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne pomenijo take težko popravljive škode, ki je podlaga za obstoj navedenega pogoja. Zato v tem primeru, ko tožeča stranka verjeten nastanek težko popravljive škode utemeljuje le s škodo, ki ji nastaja, ker ne sme poslovati, dokler nima odločbe, ki jo zahteva 4. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ne izkazuje navedenega pogoja.

Že zato, ker pogoj težko popravljive škode ni verjetno izkazan,je pritožbeno sodišče na podlagi 73. in 68. člena Zakona o upravnih sporih pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.