Jedro

Ob nespornem dejstvu, da je prošnjo za dodelitev BPP vložila A.A. kot fizična oseba in ne B. kot samostojna podjetnica, na katero se glasi izpodbijani akt, saj tako v izpodbijani odločbi navaja tudi toženka, toženka ni imela podlage, da je avtomatično štela, da je prošnjo za dodelitev BPP vložila B. kot samostojna podjetnica.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Predsednice Upravnega sodišča Republike Slovenije št. Bpp 168/2020 z dne 16. 12. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Agencije za energijo št. 59-1/2019-09/628 z dne 14. 7. 2020. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka svojo odločitev oprla na prvi odstavek 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, kdo so lahko upravičenci do BPP. Toženka ugotavlja, da tožnica zaproša za odobritev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe zoper odločbo, ki ji je bila izdana kot samostojni podjetnici posameznici (s. p.). Glede na navedeno je toženka štela, da je po tej osebi vložena tudi prošnja za dodelitev BPP, saj v nasprotnem primeru ne bi šlo za identičnost prosilke in stranke, kateri je bila izdana izpodbijana odločba, zato bi bilo treba prošnjo tožnice iz tega razloga zavrniti. Glede na določbo 10. člena ZBPP samostojni podjetnik posameznik ne more biti upravičen do BPP. Ker tožnica prosi za BPP kot samostojna podjetnica posameznica, ne sodi med upravičence do BPP, zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP za vložitev tožbe. Toženka je zato tožničino prošnjo po določbah 10. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP zavrnila kot neutemeljeno.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Meni, da je toženka nepravilno ugotovila dejansko stanje in nepravilno uporabila 10. člena ZBPP. Predlaga, da sodišče vpogleda v podatke AJPES, opravi glavno obravnavo in zasliši tožnico ter po tako izvedenem postopku tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženki v ponovni postopek. Iz podatkov AJPES je razvidno, da tožnica že od 14. 3. 2013 ni samostojna podjetnica, kar je dejansko posledica protizakonitega odklopa električne energije. Toženka je tudi diskriminacijsko uporabila 10. člen ZBPP, ki jasno določa, da so do BPP upravičeni vsi državljani RS, ki skladno z načeli enakopravnosti, upoštevajoč njihov socialni položaj, ne morejo uresničiti pravice do sodnega varstva.

4. Toženka je sodišču predložila spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Tožnica je vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe zoper odločbo, ki ji je bila izdana kot samostojni podjetnici posameznici, zato je toženka zaključila, da je bila po tej osebi tudi vložena prošnja za dodelitev BPP. Kot samostojna podjetnica posameznica pa tožnica ne sodi med upravičence do BPP po 10. členu ZBPP in zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP.

7. Z navedenim zaključkom se tožnica ne strinja in v tožbi navaja, da že od 14. 3. 2013 ni več samostojna podjetnica, kar je jasno razvidno iz podatkov AJPES.

8. Toženka je svojo odločitev oprla na 10. člen ZBPP, ki določa, kdo so upravičenci do BPP. To so: državljani Republike Slovenije, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo; tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji; drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo; nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oz. z namenom, zaradi katerega so ustanovljene; ter druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje Republiko Slovenijo določa, da so upravičenci do BPP.

9. Po presoji sodišča ob nespornem dejstvu, da je prošnjo za dodelitev BPP vložila A.A., kot fizična oseba, in ne B., kot samostojna podjetnica, na katero se glasi izpodbijani akt, saj tako v izpodbijani odločbi navaja tudi toženka, toženka ni imela podlage, da je avtomatično štela, da je prošnjo za dodelitev BPP vložila B., kot samostojna podjetnica. Zato je zaključek toženke, na katerem izpodbijana odločba temelji, da je prošnjo vložila B., ki v času vložitve prošnje niti ni več obstajala, napačen oz. je glede na podatke, s katerimi je toženka razpolagala, vsaj preuranjen.

10. Če je bila toženka v dvomu, ali je prošnjo vložila A.A., kot fizična oseba, ali B., kot samostojna podjetnica, bi morala s tožnico najprej to razjasniti z dodatnim pozivom na izjasnitev o tem kdo vlaga prošnjo za dodelitev BPP - A.A. kot fizična oseba ali B., kot samostojna podjetnica. Organ, ki je pristojen za odločanje o BPP, je namreč dolžan v postopku upoštevati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je temeljno načelo varstvo pravic strank, ki določa, da morajo organi strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice.

11. Če pa vloga za organ ni bila nerazumljiva, pa bi jo moral obravnavati tako, kot je bila, torej kot vloženo po A.A. kot fizični osebi, ter presoditi, ali ima A.A. kot fizična oseba, na katero se izpodbijana odločba ne glasi, upravičena oseba za njeno vložitev. Zgolj navedba, da v primeru, ko ni identičnosti prosilke in stranke, ki ji je bila izdana izpodbijana odločba, brez sklicevanja na katerokoli pravno podlago, ne zadostuje, in ne omogoča preizkusa pravilnosti odločitve. Zlasti ob upoštevanju, da je samostojni podjetnik pravzaprav fizična oseba, ki za svoje obveznosti odgovarja sam s svojim osebnim premoženjem, tudi po tem, ko preneha s svojo dejavnostjo, hkrati pa prevzame pravico do vseh neplačanih terjatev svojega s.p. do kupcev na dan zaprtja.

12. Nikakor pa toženka v vloženi vlogi ni imela podlage, da jo šteje kot vlogo, vloženo po B., kot samostojni podjetnici.

13. Iz navedenega razloga sodišče ugotavlja, da je toženka v postopku dodelitve BPP kršila določbe ZUP, ki se nanašajo na varstvo pravic strank in na ravnanje z vlogo ter posledično napačno oz. vsaj preuranjeno sprejela odločitev, da prosilka, tožnica v tem upravnem sporu, ni upravičena do BPP.

14. Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek, v katerem bo morala v primeru dvoma najprej razjasniti, ali tožnica vlaga prošnjo za dodelitev BPP kot fizična oseba ali kot samostojna podjetnica posameznica. V primeru, da dvoma ni, na kar kažejo podatki spisa, pa obravnavati vlogo, kot je bila vložena, torej po A.A., kot fizični osebi.

15. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).