Jedro

Tožnik je tožbi priložil Obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, iz katerega je med drugim razvidno, da je solastnica nepremičnine B.B., vrednost navedene nepremičnine pa znaša 145.217,00 EUR. Ker je v obravnavanem primeru tožena stranka kot odločilen podatek upoštevala podatek iz baze podatkov GURS, da je tožnik lastnik navedene nepremičnine do celote (točka 10 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jo je izdala v skrajšanem ugotovitvenem postopku na podlagi določil 144. člena ZUP), je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno ter v posledici materialno pravno napačno uporabljano.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani – Službe za brezplačno pravno pomoč št. Bpp 2364/2014 z dne 14. 10. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči z dne 23. 9. 2014 za svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v izvršilnih postopkih, ki se vodijo pred Okrajnim sodiščem v Cerknici opr. št. In 14/2012, In 15/2012 in In 17/2012 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. V svoji obrazložitvi se sklicuje na določila 33. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/04 in 23/08), ki jo tudi povzema in na podlagi katere je v postopku pridobila vpogled v Register transakcijskih računov pri AJPES, vpogled v bazo podatkov Geodetske uprave RS (v nadaljevanju: GURS), vpogled v Centralni register prebivalstva RS (v nadaljevanju: CRP), vpogled v register lastnikov motornih vozil, vpogled v bazo podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS), vpogled v register Klirinško depotne družbe (v nadaljevanju: KDD), vpogled v elektronsko vodeno zemljiško knjigo (v nadaljevanju: ZK) ter vpogled v register e-RISK. V obrazložitvi povzema določila 10. člena, 11. člena, 13. člena, 23. in 37. člena ZBPP ter 1. odstavka 27. člena Zakona o socialno-varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) ter 6. odstavka 36. člena ZSVarPre-C. Navaja še, da iz baze podatkov GURS izhaja, da je prosilec, ki ga tožena stranka šteje za samsko osebo (sedaj tožnik), do celote lastnik nepremičnine v katastrski občini ..., št. stavbe 464, št. dela stavbe 1, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo (stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem) na naslovu A., kjer prosilec živi, katere uporabna površina meri 88,3 m2, vrednost nepremičnine po oceni GURS pa znaša 109.124,00 EUR.

Po vpogledu podatkov v elektronsko vodeni zemljiški knjigi tožena stranka ugotavlja, da je navedena nepremičnina obremenjena s hipotekami, vendar je ob sklicevanju na stališče Upravnega sodišča RS v sodbi št. II U 300/2012 z dne 22. 8. 2012 navedeno nepremičnino upoštevala kot premoženje prosilca, saj dejstvo, da so nepremičnine obremenjene s hipotekami, ne vpliva na odločitev in ker ni ovir, da bi prosilec razpolagal z nepremičnino v pravnem prometu, se navedena nepremičnina (v presežku) upošteva kot premoženje v postopku dodelitve bpp v skladu s 1. točko 1. odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Uradni list RS, št. 62/2010 in nadaljnji), po katerem se kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi, do vrednosti primernega stanovanja v smislu 2. odstavka 17. člena navedenega zakona v povezavi s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Slednji določa, da je za enočlansko gospodinjstvo določena površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine od 20 do 30 m2, na podlagi česar je v konkretnem primeru tožena stranka upoštevala kot maksimalno površino primernega stanovanja, ki se ne upošteva kot premoženje prosilca, površino v velikosti 60 m2 ob dejstvu, da je tožnika v skladu z 2. odstavkom 23. člena ZBPP štela za samsko osebo. Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, tožena stranka meni, da se razlika upošteva kot premoženje prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči v skladu s 1. odstavkom 17. člena ZUJPS. Tako v konkretnem primeru na podlagi podatkov GURS ugotavlja, da razlika znaša 28,3 m2 (88,3 m2 – 60 m2), vrednost navedene razlike pa 34.973,99 EUR. V zvezi z navedbo prosilca v prošnji za bpp, da je prejemnik redne denarne socialne pomoči, pa tožena stranka še navaja, da 12. člen ZBPP nima absolutnega učinka ter da je enako stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS v sodbi I U 607/2006 z dne 11. 5. 2006, iz katere izhaja stališče, da četudi prosilec prejema denarno socialno pomoč, to še ne pomeni, da je pri odločanju o bpp popolnoma nepomembno, kakšno je premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov. Na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo, ki izhaja iz 10. člena Stvarno-pravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), se je tožena stranka oprla na podatke v elektronski zemljiški knjigi, zlasti tudi ob upoštevanju zakonske domneve, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, kot izhaja iz 11. člena SPZ. Meni še, da je na navedeni podlagi v skladu s 1. odstavkom 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji) stanje stvari mogoče ugotoviti že na podlagi uradnih podatkov, ki jih je imel organ za bpp, in sicer brez zaslišanja prosilca oziroma brez dopolnjevanja prošnje, ter da zaslišanje prosilca ne bi moglo vplivati na odločitev, da je podatek iz prošnje neresničen, ne glede na odnos prosilca do tega podatka. Tožena stranka meni, da je tožnik že z vrednostjo navedenega nepremičnega premoženja presegel mejni znesek za odobritev brezplačne pravne pomoči v višini 13.780,00 EUR. Tako ugotavlja, da v tem primeru ni izpolnjen pogoj finančnega in premoženjskega stanja prosilca po določbi 1. odstavka 27. člena ZSVarPre v povezavi s 6. odstavkom 36. člena ZSVarPre-C, ki določa, da se bpp ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR. Na podlagi 2. točke 2. odstavka 37. člena ZBPP tožena stranka zaključuje, da je prošnja tožnika neutemeljena.

Tožnik v celoti izpodbija uvodoma navedeno odločbo tožene stranke. V tožbi uveljavlja tožbene ugovore nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Izrecno poudarja, da ima samostojno gospodinjstvo, da že vrsto let prejema denarno socialno pomoč ter da živi v navedeni nepremičnini – v hiši, v kateri je le eno in edino stanovanje ter da njene vrednosti tudi CSD ne šteje v dohodek, ker gre za edino stanovanje, s katerim nikakor ne pridobiva denarnih sredstev. Kot neresnične označuje navedbe v izpodbijani odločbi glede tožnikovega premoženja, saj iz baze podatkov GURS izhaja, da tožnik ni lastnik celotne nepremičnine, pač pa le do 1/2 oziroma od leta 2006 do 1/3. Poudarja, da tožnik ni lastnik 88 m2, kar zagotovo niso točni podatki. Opozarja, da v bazi podatkov GURS ni razvidno lastništvo, zato tožbi prilaga obvestilo o poskusnem izračunu GURS in poudarja, da je tudi pri vpogledu v zemljiško knjigo navedeno lastništvo do 1/2 ali celo do 1/3 nepremičnine. Poudarja, da četudi prosilec prejema denarno socialno pomoč, to še ne pomeni, da je pri odločanju o BPP popolnoma nepomembno, kakšno je premoženjsko stanje prosilca, vendar poudarja, da tožnik nikakor ne presega mejnega zneska, ker v izpodbijani odločbi podatki niso točni in izračuni niso pravilni. Tožnik je prepričan, da zagotovo izpolnjuje vse pogoje za pridobitev BPP, če bi bili podatki pravilno uporabljeni v izpodbijani odločbi, vendar temu ni tako, zato je tudi neutemeljeno zavrnjena njegova prošnja za BPP. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je po pozivu sodišča na podlagi določil 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) sodišču predložila predmetne upravne spise, odgovora na tožbo pa ni vložila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani sporni zadevi je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ker naj ne bi izpolnjeval finančno-premoženjskega pogoja, ker da je po podatkih elektronske zemljiške knjige lastnik nepremičnine, katere vrednost presega znesek 13.780,00 EUR. Pri navedeni odločitvi se je tožena stranka oprla na podatke GURS, iz katerih naj bi izhajalo, da je tožnik do celote lastnik nepremičnine v katastrski občini ..., št. stavbe 464, št. dela stavbe 1, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo (stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem) na naslovu A., kjer prosilec živi; uporabna površina stavbe meri 88,3 m2, vrednost nepremičnine po oceni GURS pa znaša 109.124,00 EUR (točka 10 obrazložitve izpodbijane odločbe).

Tožnik pa je tožbi priložil Obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin št. ... z dne 22. 9. 2010, iz katerega izhajajo podatki, ki se nanašajo na stanje dne 15. 6. 2010, iz katerega je med drugim razvidno, da je solastnica nepremičnine B.B., vrednost navedene nepremičnine pa znaša 145.217,00 EUR. Ker je torej v obravnavanem primeru tožena stranka kot odločilen podatek upoštevala podatek iz baze podatkov GURS, da je tožnik lastnik navedene nepremičnine do celote (točka 10 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jo je izdala v skrajšanem ugotovitvenem postopku na podlagi določil 144. člena ZUP), je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno ter v posledici materialno pravo napačno uporabljeno. Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 4. in 2. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek, v katerem bo ponovno odločil v zadevi ob upoštevanju 4. odstavka istega člena navedenega zakona.