Jedro

V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave. To pomeni, da lahko sodišče prve stopnje upošteva v sodbi zgolj tista dejstva, ki so obstajala do tega trenutka. V postopkih v sporih majhne vrednosti pa velja tog sistem, da je nova dejstva možno navajati le v tožbi, odgovoru na tožbo in še eni pripravljalni vlogi vsake stranke. Ob takšni zakonski ureditvi je treba časovne meje pravnomočnosti torej drugače opredeliti. Te se morajo nanašati na čas vložitve pripravljalne vloge toženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita III. in IV. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 145843/2011 z dne 11. 10. 2011, v 1. in 3. odstavku razveljavi, postopek pa za dne 30. 11. 2011 plačanih 300,00 EUR ustavi. Toženi stranki je naložilo, da mora v roku 8 dni od prejema odločbe družbi V., d. o. o., nakazati znesek 346,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 12. 2011 dalje do plačila ter ji povrniti stroške postopka, in sicer izvršilne stroške v znesku 41,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23. 10. 2011 dalje do plačila in nadaljnje stroške postopka v višini 153,50 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne zamude dalje do plačila.

2. Zoper sodbo je tožena stranka vložila laično pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

3. Skladno s 1. odstavkom 344. člena ZPP je bila pritožba tožeči stranki vročena v odgovor, vendar ga slednja ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani gospodarski spor je spor majhne vrednosti, zato se sme s pritožbo sodba sodišča prve stopnje izpodbijati le iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi listin v spisu ugotovilo, da tožbeni zahtevek po temelju ni sporen oziroma, da se vtoževana računa št. 2462 (A 2) in št. 2869 (A 5) nanašata na opravljene prevozne storitve, ki jih je tožeča stranka opravila za toženo stranko, ter glede na delni umik tožbe in obračun preostalega dolga odločilo, kot izhaja iz III. točke izreka izpodbijane sodbe. S trditvijo, da je še odprt dolg tožene stranke do novega upnika (po pogodbi o odstopu terjatve; V., d. o. o.) znašal 224,00 EUR in ne 346,56 EUR, kot je navedeno v razlogih sodbe sodišča prve stopnje, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka prvega odstavka 338. člena ZPP). S slednjim pa glede na predhodno citirani prvi odstavek 458. člena ZPP, sodbe sodišča prve stopnje ni dovoljeno izpodbijati, zaradi česar je pritožba v tem delu neupoštevna.

7. V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave. To pomeni, da lahko sodišče prve stopnje upošteva v sodbi zgolj tista dejstva (ob predpostavki, da jih stranki zatrjujeta), ki so obstajala do tega trenutka. V postopkih v sporih majhne vrednosti (kot je obravnavani) pa velja tog sistem, da je nova dejstva možno navajati le v tožbi, odgovoru na tožbo in še eni pripravljalni vlogi vsake stranke (452. člen ZPP). Ob takšni zakonski ureditvi je treba časovne meje pravnomočnosti torej drugače opredeliti. Te se morajo nanašati na čas vložitve pripravljalne vloge toženca (1). V obravnavani zadevi je ta trenutek datiran s 25. 10. 2012 (list. št. 64).

8. Pri presoji pravilnosti in zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje pa mora tudi pritožbeno sodišče upoštevati le tista dejstva, ki so obstajala v času vložitve pripravljalne vloge tožene stranke. Pritožnik s pritožbeno trditvijo, da je del vtoževane terjatve (strošek upnika v znesku 41,00 EUR in glavnico do novega upnika v višini 224,00 EUR) plačal dne 11. 1. 2013 in pritožbi priloženim dokazom zato ne more uspeti.

9. S plačilom, izvršenim po izdaji izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje (kar izhaja iz izpisa nalogov za račun, priloženega pritožbi), je namreč tožena stranka izpolnila del tistega, kar dolguje. To dejstvo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ne more imeti nobenega vpliva. Pritožbena navedba, ki iz razloga opravljenega plačila na dan 11. 1. 2013 pritožbenemu sodišču (smiselno) predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, je z vidika obrazloženih časovnih mej pravnomočnosti zato neutemeljena. Dejstvo plačila dela vtoževane terjatve pa bo tožena stranka lahko uveljavljala v morebitnem sledečem izvršilnem postopku, če bo tožeča stranka v njem na podlagi izpodbijane sodbe izterjevala tudi že naknadno plačano terjatev (8. točka prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).

10. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tudi ni zagrešilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče po 2. odstavku 350. člena ZPP ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti, izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi pa so se izkazali deloma za neupoštevne, deloma pa za neutemeljene, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

(1) Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str.:171.