Jedro

Prvi dve zastavljeni vprašanji se nanašata na razlago pravil o plačilu zdravstvenih storitev zunaj javne zdravstvene mreže, pri čemer sodna praksa višjega sodišča ni enotna, kar je lahko podlaga za podajo svetovalnega mnenja. Ni pa izpolnjen drugi pogoj, ki ga določa četrti odstavek 206. člena ZPP, da sodne prakse Vrhovnega sodišča o tem vprašanju ni (glej VIII Ips 273/2017). Kako je urejena pravica do plačila zdravstvenih storitev v socialnih zavodih oziroma ali veljajo drugačna pravila kot v javni zdravstveni mreži, pa sodne prakse ni. Tretje zastavljeno vprašanje prav tako ne zadosti pogojem za podajo svetovalnega mnenja. Odgovora na to vprašanje do sedaj ni dalo ne višje in tudi ne Vrhovno sodišče.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb, ki se glasijo na vsakega posameznega tožnika za priznanje pravice do povrnitve stroškov za nego v socialno varstvenem zavodu ter plačilo konkretnega zneska ter stroškov, nastalih za posameznega tožnika v določenem obdobju, skupaj z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sklenilo je, da tožniki krijejo sami stroške postopka.

2. O pritožbi tožnikov je odločalo Višje delovno in socialno sodišče in s sklepom Psp 473/2018 z dne 14. 3. 2019 pritožbi ugodilo. Izpodbijano sodbo je razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških je pridržalo za končno odločbo.

3. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje naslovilo pobudo na Vrhovno sodišče za podajo svetovalnega mnenja, pobudi stranki nista nasprotovali.

4. Sodišče prve stopnje je v predlogu zaprosilo za mnenje o naslednjih vprašanjih: − ali pravilo, da se zdravstvene storitve, ki so opravljene zunaj javne zdravstvene mreže, ne krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, velja tudi v primeru, ko gre za zdravstveno nego, ki jo izvaja dom starejših občanov v skladu z določbo 16. člena Zakona o socialnem varstvu; − ali je pravilno materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, da pravilo, da se zdravstvene storitve, ki so opravljene zunaj javne zdravstvene mreže, ne krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, velja le v primeru, ko ima zavarovanec možnost izbire izvajalca zdravstvene storitve, kar pomeni, da mu mora biti zdravstvena storitev istočasno zagotovljena tudi v javni zdravstveni mreži (oziroma v konkretnem primeru, da je zavarovancem na razpolago mesto v javno socialnovarstvenih zavodih); − ali je pojem nujnega zdravljenja iz 103. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki zavarovanca upravičuje do povrnitve stroškov zdravstvene storitve tudi, če ni bila uveljavljena v javni zdravstveni mreži, po analogiji mogoče uporabiti tudi v situaciji, ko gre za izstop iz javne zdravstvene mreže zaradi nastanitve v socialno varstveni zavod.

5. Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) v četrtem odstavku 206. člena določa, da sodišče lahko odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse Vrhovnega sodišča pa ni. V tem primeru predlaga Vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja. V predlogu navede dejansko in pravno ozadje zadeve. Če Vrhovno sodišče predloga za izdajo svetovalnega mnenja ne zavrne, s sklepom izda svetovalno mnenje, v katerem poda razlago pravnega pravila. Vrhovno sodišče o predlogih za dopustitev izdaje svetovalnega mnenja odloča v senatu treh sodnikov, svetovalno mnenje pa izda v petčlanskem senatu (38. člen ZPP).

6. Prvi dve zastavljeni vprašanji se nanašata na razlago pravil o plačilu zdravstvenih storitev zunaj javne zdravstvene mreže. V predlogu za izdajo svetovalnega mnenja je sodišče prve stopnje poudarilo, da gre za neenotno sodno prakso višjega sodišča. Res je, da odločitev VDSS odstopa od njegovih dosedanjih odločitev o plačilu zdravstvenih storitev zunaj javne zdravstvene mreže, kar je lahko podlaga za podajo svetovalnega mnenja. Ni pa izpolnjen drugi pogoj, ki ga določa četrti odstavek 206. člena ZPP, da sodne prakse Vrhovnega sodišča o tem vprašanju ni.1 Kako je urejena pravica do plačila zdravstvenih storitev v socialnih zavodih oziroma ali veljajo drugačna pravila kot v javni zdravstveni mreži, pa sodne prakse ni. Tretje zastavljeno vprašanje prav tako ne zadosti pogojem za podajo svetovalnega mnenja. Odgovora na to vprašanje do sedaj ni dalo ne višje in tudi ne Vrhovno sodišče. 7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za izdajo svetovalnega mnenja na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP zavrnilo.

8. Sklep je bil sprejet soglasno.

1 Glej VIII Ips 273/2017.