Jedro

Pritožba tožene stranke utemeljeno izpostavlja, da je sodišče v nasprotju z določilom 4. člena ZVVJTO, ki v 2. odstavku izrecno nalaga, kako se določi višina vračila, ni upoštevalo, da je povprečen znesek priključnine in prispevka SIS za območje Krajevne skupnosti znašal 526,00 EUR.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne.

II. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v 15 dneh 149,00 EUR z zakonitimi zamudnim obrestmi od 4. 6. 2009 dalje do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 149,70 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka Občina Žužemberk dolžna plačati T.P. znesek 675,00 EUR s pripadki iz naslova vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.

2. Sodbo v zavrnilnem delu izpodbija tožeča stranka, ki vztraja, da je upravičena do celotnega vtoževanega zneska 1.125,00 EUR iz naslova njenih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, ker si je tožena stranka 40 % zneska prilastila na podlagi Pravilnika, ki je bil sprejet v nezakonitem postopku in je retroaktiven. Občinski svet je šele 18. 2. 2010, po tem, ko je realiziral že večino plačil upravičencem na podlagi poravnav, sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o postopkih vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Odločitev sodišča v ugodilnem delu izpodbija tožena stranka. V obrazložitvi navaja, da sodišče pri odločitvi ni upoštevalo določil ZVVJTO in je tožeči stranki neutemeljeno priznalo 526,00 EUR, kolikor znaša priključnina in prispevek samoupravne interesne skupnosti za območje Krajevne skupnosti Žužemberk.

4. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožba tožene stranke je utemeljena.

5. Ker vtoževani znesek predstavlja denarno terjatev, katere višina ne presega mejnega praga 2.000,00 EUR, se njegovo utemeljenost presoja po pravilih za spore majhne vrednosti, kar pomeni, da je sodišče v pritožbenem postopku vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, saj je sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti dovoljeno izpodbijati zgolj iz razloga absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 385. člena ZPP). O zahtevku v skladu s pooblastilom iz petega odstavka 458. člena ZPP odloča sodnik posameznik.

6. Iz dejanske podlage izpodbijane odločitve izhaja, da je tožeča stranka uspela dokazati: - da je upravičenka do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije d.d.; - da je tožeča stranka izkazala plačane prispevke za priključitev na telefonsko omrežje v vrednosti 1.125,00 EUR; - znesek priključnine in prispevek samoupravne interesne skupnosti za območje Krajevne skupnosti Žužemberk je 526,00 EUR.

7. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče vezano, zato je potrebno odgovoriti še na vprašanje, ali je sodišče prve stopnje imelo podlago za delno zavrnitev tožbenega zahtevka v Pravilniku, ki ga sprejela tožena stranka. Tožeča stranka tudi v pritožbenem postopku vztraja da ne, ker je podzakonski predpis protiustaven in nezakonit, zato je upravičena do celotnega vtoževanega zneska.

8. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je sodišče zmotno uporabilo določila materialnega prava in je tožeči stranki enostavno priznalo znesek 675,00 EUR, kolikor je tožena stranka ponudila za primer poravnave. Ker pa pravdni stranki poravnave nista sklenili, bi moralo sodišče, ko je o tožbenem zahtevku odločalo, v celoti upoštevati pravila zakona in tožnici odšteti tudi znesek priključnine in prispevek samoupravne interesne skupnosti za območje Krajevne skupnosti Žužemberk v višini 526,00 EUR.

9. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožba tožene stranke je utemeljena.

10. Vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje je uredil Zakon o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju: ZVVJTO), ki v 2. členu med upravičenci do vračila vlaganj našteva tudi lokalne skupnosti in njihove pravne naslednike, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka zase ali za druge sklepali pravne posle s pravnimi predniki Telekoma Slovenije in samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet. Zakon je v 6. členu uredil situacijo, ko je lokalna skupnost neposredno za druge (zainteresirane občane), ki so z lastnim delom in sredstvi prispevali k izgradnji objektov in naprav, sklepala pravne posle z namenom pridobitve telefonskega priključka. Lokalno skupnost je zavezal, da v določenem roku po sklenitvi pisne poravnave z državnim pravobranilstvom sprejme predpis, v skladu s katerim bo kot upravičenka, v nadaljevanju postopka sredstva, ki jih je prejela od države, vrnila dejanskim končnim upravičencem.

11. Tožnik vztraja, da je Pravilnik nezakonit, ker je tožena stranka v 4. členu Pravilnika določila delež 40 %, ki ji pripada zaradi vlaganj njene pravne prednice Krajevne skupnosti Žužemberk, znesek pa ni v ničemer izkazan. Da takšna pritožbena trditev nima podlage, je ugotovilo že sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. S pomočjo izvedenca je sodišče ugotovilo, da je obseg vlaganj predhodnice tožene stranke in sicer Krajevne skupnosti Žužemberk v izgradnjo PTT omrežja v višini 717.727,82 DEM, neposredni prispevek krajanov pa 386.946,78 DEM, kar pomeni, da delež tožene stranke znaša 46,1 % in je torej celo večji kot izhaja iz Pravilnika. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na ugotovitve upravnega sodišča v sodbi I U 938/2010 z dne 11. 10. 2011 v zvezi z ugotovitvami o nezakonitosti Pravilnika, ker je bila, s sodbo Vrhovnega sodišča RS pod opr. št. X Ips 476/2011 z dne 2. 2. 2012, odločitev Upravnega sodišča razveljavljena. Ugovor o nezakonitosti Pravilnika v 4. členu glede na tretji in četrti odstavek 6. člena ZVVJTO, zato ni utemeljen. Pravilnik tudi retroaktiven samo zato, ker naj bi tožena stranka že pred sprejemom Pravilnika z nekaterimi upravičenci do vračila vlaganj sklenila poravnave.

12. Utemeljeno pa pritožba tožene stranke izpostavlja, da je sodišče v nasprotju z določilom 4. člena ZVVJTO, ki v drugem odstavku izrecno nalaga, kako se določi višina vračila, ni upoštevalo, da povprečen znesek priključnine in prispevka SIS za območje Krajevne skupnosti Žužemberk znašal 526,00 EUR (4. člen ZVVJTO). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo in odločilo tako, kot sledi iz izreka te odločbe.

13. Vprašanje teka zamudnih obresti od prepozno plačane vtoževane terjatve je po svoji naravi vprašanje materialnega prava. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka v zamudi od 4. 6. 2009, to je od poteka 30-dnevnega roka, ko je prejela vlaganja iz zadnje poravnave glede na določilo tretjega odstavka 6. člena ZVVJTO, je odločitev o plačilu zamudnih obresti materialnopravno pravilna.

14. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama in je dolžna povrniti stroške pritožbe toženi stranki v višini 149,07 EUR. Stroške tožene stranke je sodišče odmerilo skladno z odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (165. člen ZPP).