Jedro

Odprava prejšnje odločbe v obnovljenem postopku je mogoča samo v primeru, če odločba še ni bila izvršena, kar pomeni, da pridobljene pravice še niso bile izkoriščene, sicer je treba prejšnjo odločbo razveljaviti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo, v obnovljenem postopku, razveljavljeno gradbeno dovoljenje št. 351-182/2006-8 z dne 9. 11. 2006, ki ga je izdala Upravna enota Sežana, s katerim je bila investitorju dovoljena rekonstrukcija stanovanjske hiše v A. na zemljišču s parc. št. 122/4 k.o. A. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja pa je bila zavrnjena. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo v obnovljenem postopku ugotovljeno, da je zid med stavbama investitorja in predlagatelja obnove postopka, njun skupni zid, za poseg v katerega pa investitor ni predložil soglasja soseda mejaša (predlagatelja obnove postopka), zato je bilo gradbeno dovoljenje št. 351-182/2006-8 z dne 9. 11. 2006, razveljavljeno. Za razveljavitev gradbenega dovoljenja se je upravna enota odločila, ker bi bile z odpravo gradbenega dovoljenja odpravljene vse pravne posledice, to pa bi pomenilo odstranitev dela objekta in vzpostavitev v prejšnje stanje, kar pa bi bilo glede na pravno in dejansko stanje neprimerno, saj bi to pomenilo le zamenjavo nove strešne konstrukcije s staro in nove kritine s staro kritino.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da bi morala tožena stranka v obnovitvenem postopku sporno gradbeno dovoljenje odpraviti, saj le to omogoča, da se pravne posledice nastale na podlagi nezakonitega akta odpravijo. Navaja še, da je z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem poseženo v njeno pravico do lastnine, ki je ustavno varovana pravica. Ob zaključku navaja, da je z razveljavitvijo gradbenega dovoljenja dejansko legaliziran nezakonit poseg, kar pa je v nasprotju z načelom zakonitosti, v nasprotju z javno koristjo in tudi v nasprotju s pravičnostjo. Zaradi vsega tega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Investitor, kot prizadeta stranka se v odgovoru na tožbo pridružuje utemeljitvam iz izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje ter nadaljuje, da je vztrajanje tožeče stranke, da je treba sporno gradbeno dovoljenje odpraviti le njen kapric. Poseg v skupni zid dejansko predstavlja le poseganje v zid zaradi zamenjave obstoječe lesene strešne konstrukcije. Nobenih drugih posegov v skupni zid ni bilo, predvsem pa ne posegov, ki bi prizadeli stabilnost zidu ali kakor koli drugače posegali v območje sosednje stavbe v lasti tožeče stranke. Zaradi tega bi odprava spornega gradbenega dovoljenja, torej vzpostavitev v prejšnje stanje, pomenilo ponoven enak poseg v skupen zid, saj bi bilo treba novo strešno konstrukcijo in kritino ponovno nadomestiti s staro. Takšna dela pa bi, poleg tega, da stare konstrukcije in kritine ni več mogoče postaviti, saj je ni več, pomenila ponovno vznemirjanje tožeče stranke. Tako se pokaže njeno vztrajanje pri odpravi izpodbijanega gradbenega dovoljenja kot poskus šikaniranja tretje udeležene stranke v tem sporu. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka je na navedeni odgovor na tožbo podala svoja pojasnila, ki v glavnem kronološko opisujejo dogajanje v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja in izvedbo gradbenih del. Ob zaključku pojasnil navaja, da ji gre v vsej zadevi za pravično odločitev upravnega organa v zvezi s spornim gradbenim dovoljenjem.

K točki I. izreka: Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v prvem odstavku 270. člena določa, da pristojni organ izda na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem postopku in v obnovljenem postopku, odločbo o zadevi, ki je bila predmet postopka; z njo lahko pusti prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove, v veljavi, ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo. Navedeno pomeni, da ima upravni organ v primeru, da prejšnje odločbe ne pusti v veljavi, dve možnosti in sicer prejšnjo odločbo razveljavi ali pa jo odpravi. Kdaj je upravni organ dolžan odločbo, ki jo nadomesti z novo, odpraviti in kdaj razveljaviti v Zakonu o splošnem upravnem postopku ni posebej določeno. Pri odločitvi o tem je treba izhajati iz namena tega instituta in narave stvari, ki je predmet obnove. Praviloma se prejšnja odločba v obnovljenem postopku odpravi, če je mogoče za nazaj odpraviti tudi pravne posledice nezakonite odločbe. Takšno stališče izhaja iz pravnih učinkov odprave, ki so opredeljeni v prvem odstavku 281. člena ZUP, ki določa, da odprava učinkuje za nazaj in sicer od dneva, s katerim je pravno učinkovala prejšnja odločba. Ker se torej z odpravo vzpostavlja prejšnje pravno stanje, to je pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo prejšnje odločbe, je odprava mogoča samo v primeru, če prejšnja odločba še ni bila izvršena, kar pomeni, da pridobljene pravice še niso bile izkoriščene (sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 688/2001).

Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da investitor, tudi v obnovljenem postopku, ni uspel pridobiti soglasja solastnika skupnega zidu, kar pomeni, da investitor ni izkazal pravice graditi, kot to zahteva 6. točka prvega ostavka 66. člen ZGO-1. Glede na dejstvo, da je bilo sporno gradbeno dovoljenje že izvršeno, kar pomeni, da so bile pridobljene pravice že izkoriščene (zaključena gradnja in rekonstrukcija stavbe na parc. št. 122/4 k.o. A.) in dejstvo, da je tudi staro ostrešje, ki so ga na osnovi spornega gradbenega dovoljenja nadomestili z novim, slonelo na skupnem zidu tožeče stranke in investitorja, zaradi česar bi z vzpostavitvijo prvotnega stanja prišlo zgolj do zamenjave novega ostrešja in strešnikov s starim ostrešjem in strešniki, je tudi po presoji sodišča odločitev, da se gradbeno dovoljenje št. 351-182/2006-8 z dne 19. 11. 2006, ki ga je izdala Upravna enota Sežana za rekonstrukcijo stanovanjske hiše v A. na zemljišču s parc. št. 122/4 k.o. A., razveljavi, pravilna in zakonita.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Vsaka stranka, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi svoje stroške tega postopka.