Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik (podjetje za distribucijo električne energije) je vložil tožbo na ugotovitev obstoja služnosti v javno korist na podlagi priposestvovanja na toženčevih nepremičninah, po katerih poteka daljnovod. Postavil je več zahtevkov na ugotovitev služnosti: primarnega v korist tožnika kot upravljavca infrastrukture, in podrednega v korist vsakokratnega lastnika (gospodujočih) nepremičnin, na katerih stoji RTP postaja, ki so trenutno v lasti tožnika, obakrat za čas, dokler bo navedeni daljnovod služil svojemu namenu.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo (primarni) tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice uporabe, vzdrževanja in revizije obstoječega elektroenergetskega daljnovoda v korist tožnika na štirih nepremičninah, ki so v lasti toženca (I. točka izreka), in ugodilo (podrednemu) tožbenemu zahtevku: v korist vsakokratnega lastnika dveh nepremičnin, ki sta trenutno v lasti tožnika, je ugotovilo obstoj služnostne pravice uporabe, vzdrževanja in revizije obstoječega elektroenergetskega daljnovoda na štirih nepremičninah v lasti toženca, ki v 30-metrskem varovalnem pasu obsega na teh štirih nepremičninah pod točami a, b, c in č izreka opisana služnostna upravičenja, in sicer za čas, dokler bo daljnovod služil svojemu namenu (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu (v II. točki izreka).

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali je mogoča ustanovitev oziroma priposestvovanje služnosti v javno korist, in sicer pravice uporabe, vzdrževanja in revizije obstoječega elektroenergetskega daljnovoda, kot prave stvarne služnosti, v korist oddaljenih nepremičnin, na katerih stojijo razdelilne transformatorske postaje elektroenergetskega daljnovoda, ali pa bi takšna služnost lahko bila ustanovljena oz. priposestvovana le kot neprava stvarna služnost, v korist upravljavca takšne elektroenergetske infrastrukture? Ali sta prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče kršili materialno pravo (217. in 226. člen SPZ) s tem, ko sta v konkretnem primeru ugotovili priposestvovanje prave stvarne služnosti? 2. Kdo pri priposestvovanju služnosti v javno korist nosi trditveno in dokazno breme o obstoju oz. neobstoju pravnoposlovne podlage kot predpostavke dobre vere, ter v zvezi s tem: a. Ali bi morali prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče v tem primeru izbrati strožji pristop pri presoji dokazanosti pravnoposlovne podlage kot predpostavke dobre vere kot v primeru običajnega priposestvovanja služnosti oz. kot sta to sodišči storili v konkretnem primeru? b. Ali sta prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče v konkretnem primeru pravilno ugotovili obstoj pravnoposlovne podlage kot predpostavke dobre vere v primeru priposestvovanja služnosti v javni korist zgolj s sklicevanjem na izpoved priče tožeče stranke, pri tem pa sta zanemarili dejstvo, da bi tožeča stranka takšne navedbe lahko dokazala z listinskimi dokazi, na katere se je v postopku tudi sklicevala, vendar pa jih ni predložila? c. Ali je tožena stranka s tem, ko je zatrjevala negativno dejstvo, da torej obstoj pravnoposlovne podlage v konkretnem primeru ne obstoji in to dokazovala tudi z izpovedjo druge priče, prav tako lastnice nepremičnine, čez katero teče daljnovod, skladno s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu uspešno izpodbila uspeh dokazovanja obstoja pravnoposlovne podlage s strani tožeče stranke, ki je to dokazovala zgolj z zaslišanjem prič, ni pa zato predložila nobenega listinskega dokaza? d. Ali sta sodišči s tem, ko sta v celoti sledili izpovedi priče, predlagane s strani tožeče stranke, nista pa upoštevali izpovedi tožene stranke in njenih prič, ki so bile diametralno nasprotne izpovedi priče, predlagane s strani tožeče stranke, zagrešili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (načela enakosti orožij)? e. Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko se ni opredelilo do pritožbenega očitka toženca, da je prvostopenjsko sodišče zaslišanja s strani toženca predlaganih prič nepravilno ocenilo kot neverodostojna in pristranska zaradi sorodstvenega razmerja s toženo stranko, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. člena ZPP? f. Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je glede obstoja pravnoposlovne podlage, ki bi utemeljevala dobro vero tožeče stranke, povzelo ugotovitev prvostopenjskega sodišča in se do tega odločilnega dejstva ni opredelilo, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP? 3. Kdo pri priposestvovanju služnosti v javno korist nosi trditveno in dokazno breme o vsebini oz. obsegu dejanskega izvrševanja služnosti, ter v zvezi s tem: a. Kako natančno morata biti izkazana vsebina oz. obseg dejanskega izvrševanja služnosti s strani služnostnega upravičenca (v konkretnem primeru upravljavca elektroenergetskega objekta (daljnovoda), ki zatrjuje priposestvovanje služnosti v javno korist? b. Ali je za utemeljitev vsebine oz. obsega dejanskega izvrševanja služnosti dovolj, da je tožeča stranka kot upravljavec elektroenergetskega objekta v konkretnem primeru zgolj naštela dejanja, ki jih je bila po zakonu dolžna izvajati na daljnovodu, v korist katerega je zahtevala služnost, ne da bi za te navedbe, upoštevaje, da je toženec tem navedbam nasprotoval, predložila kakršenkoli dokaz. Ali obstajajo v zvezi s tem kakšne izjeme glede na to, da gre za priposestvovanje služnosti v javno korist? c. Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko se glede pritožbenih navedb toženca v zvezi z odločitvijo sodišča o obsegu priposestvovane služnosti s strani tožeče stranke ni opredelilo, zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog toženca zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).