Jedro

Ker po četrtem odstavku 234. člena ZFPPIPP domnevo insolventnosti dolžnika v taki situaciji lahko izpodbija družbenik dolžnika šele s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, se izkaže, da do kontradiktornosti postopka pride šele v pritožbenem postopku. Glede na vsebino in dokazno ponudbo pritožbe družbenice, njene pritožbe pritožbeno sodišče ne more zavrniti zaradi morebiti ne dovolj konkretiziranih trditev in dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen. Njene pritožbene navedbe so specificirane do te mere, da bi, če bi se izkazale za resnične, lahko privedle do drugačne odločitve o predlogu dolžnika za začetek stečajnega postopka. Glede na predlagateljev odgovor na pritožbo in predložene listine pa se pokaže, da ugotavljanje (in)solventnosti dolžnika terja obsežen dokazni postopek z vpogledom v obsežno listinsko dokumentacijo in eventualno postavitvijo izvedenca finančne stroke.

Vprašanja, ki so se pojavila šele v pritožbenem postopku, niti v dejanskem, niti v pravnem pogledu še niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje in bi se o njih prvič izreklo šele pritožbeno sodišče. S tem bi bila strankam postopka odvzeta pravica do poštenega dvostopenjskega postopka in dejansko pravica do pritožbe, ki je ustavna kategorija.

Izrek

I. Pritožba dolžnika se zavrže. II. Pritožbi družbenice dolžnika A. A. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom X. d. o. o. (1. točka izreka), za upravitelja je imenovalo C. C. in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki D. D. s. p., (2. in 3. točka izreka), in odločilo, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 122,00 EUR za objave in 2.159,11 EUR za nadomestila upravitelja in kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se nakaže v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika (4. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila dolžnik in njegova družbenica A. A., smiselno sta uveljavljala pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog za začetek stečajnega postopka zavrže oziroma zavrne, predlagateljema pa naloži povračilo pritožbenih stroškov, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je dolžnik, zastopan po E. E. kot direktorju dolžnika (v nadaljevanju predlagatelj) predlagal zavrženje pritožbe obeh pritožnikov, podrejeno pa zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

O pritožbi dolžnika

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Res je, da direktor po začetku stečajnega postopka nima več pooblastil zakonitega zastopnika insolventne družbe, ker je v skladu s 97. členom ZFPPIPP upravitelj tisti, ki vodi posle in zastopa stečajnega dolžnika. Toda tak absolutni položaj je stečajnemu upravitelju mogoče priznati šele po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Funkcija upravitelja v stečajnem postopku je uspešna izvedba stečajnega postopka z edinim ciljem čim hitrejšega in čim boljšega poplačila upnikov stečajnega dolžnika. Le v tem okviru upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa (drugi odstavek 97. člena ZFPPIPP). Ni v pristojnosti upravitelja njegova presoja, ali je dolžnik insolventen ali ne oziroma pravilnost in zakonitost sklepa sodišča o začetku stečajnega postopka. Zato ni utemeljen predlog predlagatelja začetka stečajnega postopka, naj pritožbeno sodišče zavrže pritožbo, ki jo je v imenu dolžnika podal eden od pred začetkom stečajnega postopka zakonitih zastopnikov dolžnika.

6. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da E. E. in F. F. kot direktorja dolžnika (ki sta kot zastopnika dolžnika tudi vložila predlog za začetek stečajnega postopka), nista imela zastopniških upravičenj za vložitev takšnega predloga, saj sta bila pooblaščena za zastopanje dolžnika z registrsko vpisano omejitvijo sklepanja pogodb le do zneska 5.000,00 EUR in da se določilo drugega odstavka 32. člena ZGD-1 nanaša zgolj na učinke omejitev zastopanja v razmerju do tretjih oseb v pravno poslovnih razmerjih in ne na učinke v razmerju do državnih organov. Tako stališče pa je po presoji pritožbenega sodišča materialnopravno zmotno, saj je kot razmerje do tretjih oseb treba obravnavati katerokoli razmerje, vzpostavljeno na podlagi pravnih dejanj zakonitih zastopnikov družbe, ki ni notranje razmerje med korporacijskim zastopnikom in družbo.

7. Po drugem odstavku 32. člena ZGD-1 zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno poslovno sposobnost družbe, statutarna ali druga omejitev pa nima pravnih učinkov proti tretjim osebam. To pomeni, da zakoniti zastopnik pravno veljavno izraža voljo družbe v razmerju do tretjih in da to upravičenje praviloma ne more biti omejeno, edina zakonsko dovoljena omejitev upravičenja posameznega korporacijskega zastopnika, ki ima tudi učinke v razmerju do tretjih, pa so pravila o skupnem zastopanju. Iz zgodovinskega izpisa iz sodnega registra pa je razvidno, da so vsi trije zakoniti zastopniki dolžnika družbo zastopali samostojno, to pa pomeni, da je vsak od njih pri zastopanju družbe lahko veljavno izražal voljo dolžnika. Oba podpisnika predloga dolžnika za začetek stečajnega postopka E. E. in F. F. sta torej veljavno zastopala dolžnika in zastopniških pooblastil nista prekoračila, zato ni utemeljen smiselno uveljavljan pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

8. Neupošteven je tudi pritožbeni očitek, da sta E. E. in F. F. zlorabila upravičenja, ki sta jih imela v dolžniku (kot zastopnika dolžnika), ker sta brez obvestila direktorja G. G. in večinske družbenice A. A. predlagala začetek stečajnega postopka in s tem kršila 35. in 36. člen ZFPPIPP, po katerih bi morala v primeru ugotovljene insolventnosti družbe o tem poročati preostalim družbenikom dolžnika in jim predlagati ustrezne ukrepe prestrukturiranja, med katere spada tudi povečanje osnovnega kapitala s strani obstoječih družbenikov. Izvedba postopka po 35. členu in naslednjih ZFPPIPP ni procesna predpostavka za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Sodišče se namreč ne spušča v presojo, ali je bil ta postopek v družbi izveden. Pač pa je neizvedba postopka po 35. členu ZFPPIPP lahko predmet odškodninske odgovornosti poslovodstva, če je zaradi tega nastala družbi škoda.

9. Dolžniku je načeloma treba priznati pravni interes za pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vendar le, če predloga za začetek stečajnega postopka ni podal sam dolžnik. V tem primeru je bil pač z izpodbijanim sklepom dolžnik deležen pravnega varstva, ki ga je s predlogom zasledoval, boljšega pravnega varstva pa tudi v pritožbenem postopku ni mogoče doseči. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo družbe na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP kot nedovoljeno zavrglo.

O pritožbi družbenice dolžnika

10. Pritožba je utemeljena.

11. Zoper sklep, s katerim je sodišče na predlog dolžnika začelo zoper njega stečajni postopek, se lahko pritoži družbenik dolžnika (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP), ki mora predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.

12. Družbenica dolžnika A. A. je v pritožbi dokazovala, da pri dolžniku ni izpolnjena nobena od zakonskih domnev insolventnosti dolžnika, kot tudi, da dolžnik ni insolventen. Navedla je, da je dolžnik po bilanci stanja na dan 31. 12. 2015 sicer izkazoval 1.039.820,00 EUR poslovnih obveznosti, ki pa so že pred dnem vložitve predloga za začetek stečajnega postopka v pretežnem delu prenehale in je dolžnik po stanju na dan 24. 5. 2016 (enako pa tudi na dan 12. 5. 2016) izkazoval zapadle obveznosti le še v višini 102.686,42 EUR, pri tem pa je imel presežek poslovnih terjatev nad obveznostmi v znesku 16.937,17 EUR. Pritožbi je priložila ažurirano stanje terjatev in obveznosti na dan 24. 5. 2016. Že iz samega predloga za začetek stečajnega postopka tudi izhaja, da je imel dolžnik s prekinitvami blokiran račun samo do dne 20. 4. 2016, kar pomeni, da dolžnik na zadnji dan pred vložitvijo predloga za stečaj (11. 5. 2016) ni imel blokiranega računa. Dolžnik ima odprt transakcijski račun pri H. H. d. d., že iz bilance stanja dolžnika per 31. 12. 2015 pa izhaja, da dolžnikova sredstva presegajo njegove obveznosti ter da dolžnik v bilanci sicer izkazuje izgubo v znesku 627.536,00 EUR, ki presega polovico osnovnega kapitala, vendar je to izgubo mogoče v celoti pokriti v breme kapitalskih rezerv, ki jih dolžnik izkazuje v znesku 989.800,00 EUR. Dolžnik ob začetku stečajnega postopka razen direktorja G. G. ni imel zaposlenih delavcev, na dan začetka stečajnega postopka pa tudi ni imel neplačanih plač ter davkov in prispevkov, ki jih je delodajalec dolžan plačati v zvezi s plačami. Pritožbi je priložila še izpis registra transakcijskih računov, izpis bilance stanja na dan 31. 12. 2015, potrdilo o prijavi zaposlenega v obvezno zavarovanje, plačilne liste za obdobje od januar do april s priloženimi REK obrazci.

13. Družbenica navaja še, da dolžnik ni trajneje nelikviden in tudi ne dolgoročno plačilno nesposoben. Je delujoče podjetje in ima sklenjeno tudi pogodbo o dobavi lesnih energentov za čas do 28. 2. 2017 in je zadnjo dobavo po tej pogodbi opravil dne 20. 4. 2016 in zanjo izstavil tudi račun. Od deblokade transakcijskega računa dalje dolžnik nima likvidnostnih težav in normalno opravlja plačilni promet preko svojega transakcijskega računa, tudi po stanju na dan začetka stečajnega postopka je imel na transakcijskem računu pozitivno stanje. Kontni kartici (kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in kratkoročne terjatve do kupcev) izkazujeta le stanje poslovnih terjatev in obveznosti dolžnika na dan 30. 4. 2016 in izkazujejo sicer presežek dolžnikovih obveznosti nad njegovimi terjatvami, vendar so nadaljnji do začetka stečajnega postopka knjigovodsko še neevidentirani poslovnimi dogodki razmerje med obveznostmi in terjatvami dolžnika spremenili v prid terjatvam dolžnika za 16.937,17 EUR. Finančnih terjatev in finančnih obveznostmi dolžnik nima. Med svojimi osnovnimi sredstvi vodi tudi stavbno pravico na nepremičninah, katere vrednost po bilanci stanja na dan 31. 12. 2015 sicer znaša 340.855,00 EUR, po poročilu pooblaščenega ocenjevalca o vrednosti stavbne pravice z dne 19. 1. 2016 pa izhaja, da znaša vrednost stavbne pravice 141.581,00 EUR, tako da dolžnik poleg presežka terjatev nad obveznostmi razpolaga tudi s sredstvi v navedeni ocenjeni vrednosti. Pritožbi je priložila relevantne pogodbe, na katere se sklicuje, izpise iz zemljiške knjige, poročilo o oceni vrednosti stavbne pravice, kontne kartice, številne račune in drugo knjigovodsko dokumentacijo (torej obsežno listinsko dokumentacijo) in predlagala postavitev izvedenca finančne stroke zaradi ugotovitve obstoja solventnosti dolžnika.

14. V odgovoru na pritožbo pa se je predlagatelj skliceval na opravljen Skrbni pregled poslovanja družbe X d. o. o. z dne 19. 4. 2016 in Ugotovitve pri izvedbi skrbnega pregleda poslovanja z dne 16. 6. 2016, ki ga je opravila I. d. o. o. Iz tega pa izhaja, da je imel dolžnik na presečni dan 31. 12. 2015 obveznosti v višini 1.039.820,00 EUR in da je dolžnik na dan 31. 12. 2015 zamujal z izpolnitvijo svojih obveznosti za več kot 60 dni v 100% višini. Res je, da je bil dolžnikov račun blokiran do 20. 4. 2016, vendar je bilo stanje na dolžnikovem računu na dan 11. 5. 2016 natanko 0 EUR, kar pa pomeni, da sredstva na dolžnikovem računu ne bi zadoščala za poplačilo sklepa o izvršbi ali izvršnice (da je bil tak sklep ali izvršnica izdan, predlagatelj ne zatrjuje). Glede na navedeno meni, da je podana trajnejša nelikvidnost dolžnika zaradi obstoja zakonske domneve insolventnosti po 1. in 2. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Glede dolgoročne plačilne nesposobnosti pa predlagatelj izpostavlja spornost vknjižbe kapitalskih rezerv v višini 989.800,00 EUR, ker je po ugotovitvah I. d. o. o. dolžnik kapitalske rezerve poknjižil, še preden so bile te vplačane in preden so bile vzpostavljene terjatve za vplačilo kapitalskih rezerv, zaradi pomanjkanja dokumentacije pa niti ni razvidno, ali je do dejanskega vplačila navedenega zneska sploh prišlo oziroma v kakšni višini. Iz prvega rednega poročila upravitelja pa tudi izhaja, da dolžnik nima nobenih osnovnih sredstev, razen terjatev ter da dolžnik ne posluje ampak te naloge opravlja družba direktorja dolžnika G. G. Predlagatelj oporeka tudi trditvam družbenice o presežku terjatev nad obveznostmi, ker ni dokazano, da so te terjatve sploh izterljive, dejanske obveznosti dolžnika pa bodo znane šele po poteku roka za prijavo terjatev v stečajnem postopku. Sicer opozarja tudi na ugotovitve skrbnega pregleda, da knjiženja terjatev dolžnik ni opravljal skladno z računovodskimi standardi in bi morala družba oblikovati slabitve terjatev. Oporeka tudi navedbam o vrednosti dolžnikovega premoženja, ki naj bi ga predstavljala stavbna pravica, ker iz zemljiške knjige izhaja, da dolžnik ni imetnik stavbne pravice. Odgovoru na pritožbo je predlagatelj priložil Družbeno pogodbo, Skrbni pregled poslovanja družbe X d. o. o., Ugotovitve pri pregledu poslovanja družbe X d. o. o., izpis prometa na transakcijskem računu in izjavo družbenika stečajnega dolžnika.

15. Po 1. točki prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen, če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik. Tedaj namreč velja izpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik insolventen (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP). Prav zaradi navedene domneve dolžniku niti ni treba v predlogu navajati dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen in dokaze o tej dejstvih (tretji odstavek 232. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep temelji prav na taki procesni situaciji in materialnopravni domnevi obstoja insolventnosti dolžnika.

16. Ker po četrtem odstavku 234. člena ZFPPIPP domnevo insolventnosti dolžnika v taki situaciji lahko izpodbija družbenik dolžnika šele s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, se izkaže, da do kontradiktornosti postopka pride šele v pritožbenem postopku. Glede na vsebino in dokazno ponudbo pritožbe družbenice, njene pritožbe pritožbeno sodišče ne more zavrniti zaradi morebiti ne dovolj konkretiziranih trditev in dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen. Njene pritožbene navedbe so specificirane do te mere, da bi, če bi se izkazale za resnične, lahko privedle do drugačne odločitve o predlogu dolžnika za začetek stečajnega postopka. Glede na predlagateljev odgovor na pritožbo in predložene listine pa se pokaže, da ugotavljanje (in)solventnosti dolžnika terja obsežen dokazni postopek z vpogledom v obsežno listinsko dokumentacijo in eventualno postavitvijo izvedenca finančne stroke.

17. Vprašanja, ki so se pojavila šele v pritožbenem postopku, niti v dejanskem, niti v pravnem pogledu še niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje in bi se o njih prvič izreklo šele pritožbeno sodišče. S tem bi bila strankam postopka odvzeta pravica do poštenega dvostopenjskega postopka in dejansko pravica do pritožbe, ki je ustavna kategorija (pravdni postopek – Zakon s komentarjem, J. Zobec – 3. knjiga, str. 389 do 391).

18. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi družbenice na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

19. Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.