Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (med drugim) tožencu naložilo, da mora tožniku plačati znesek 30.855,96 EUR z obrestmi. V presežku je tožnikov zahtevek zavrnilo. Zavrnilo je tudi toženčev pobotni ugovor. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Toženec v predlogu za dopustitev revizije ne sprejema stališča, da je njegov pobotni ugovor za plačilo uporabnine neutemeljen. Opozarja, da sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ni upoštevalo izrecnega navodila pritožbenega sodišča, ki je v razveljavitvenem sklepu opozorilo na medsebojno povezavo med dogovorom, da tožnik ne plačuje ničesar za bivanje na kmetiji in preostalim delom dogovora (delo na kmetiji, pomoč), ter da je pritožbeno sodišče v skoraj istem senatu v ponovljenem sojenju spremenilo svoje predhodno stališče. Trdi tudi, da si pritožbeno sodišče zmotno razlaga načelo izravnalne pravičnosti, in da se je tožnikovo pričakovanje (da bo pridobil kmetijo) izjalovilo, že preden je prejel tožbo za izselitev. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je v nasprotju z načelom pravne varnosti, da isti senat pritožbenega sodišča v okviru iste pravdne zadeve sprejme dve povsem različni in nasprotujoči si stališči glede utemeljenosti pobotnega ugovora, čeprav je bilo dejansko stanje, ki je bilo podlaga tema odločitvama senata pritožbenega sodišča, popolnoma nespremenjeno glede na prvotno ugotovljeno dejansko stanje; (2) pod kakšnimi pogoji je moč načelo izravnalne pravičnosti (katerega bistvo je, da se pri menjavi dobrin za enakovredno protivrednost blaga in storitev vsakomur da tisto, kar mu pripada oziroma se poravna škoda, storjena pri menjavi) pri dvostranskih dogovorih, pri katerih sta obe stranki izpolnili le del dogovorjene obveznosti, upoštevati zgolj v korist ene prikrajšane stranke; (3) ali je pravilno stališče, da se kot trenutek dokončno izjalovljenega pričakovanja nasprotne izpolnitve nekega dogovora in s tem začetek teka zastaranja celotne terjatve šteje trenutek, ko je ena stranka od dogovora odstopila (v konkretnem primeru A. A. s tožbo za izselitev), četudi je bilo pri drugi stranki vedenje o tem, da se je pričakovanje izjalovilo že leta prej, vendar je ta stranka vseeno vztrajala pri dogovoru; in (4) kakšno pravno naravo (v pogledu teka zastaranja zahtevka) ima zahtevek stranke (po trenutku izjalovljenega pričakovanja), ki se sicer zaveda, da se je pričakovanje nasprotne izpolnitve izjalovilo, vendar še naprej nekaj let izpolnjuje svoje obveznosti po dogovoru.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena istega zakona).