Jedro

Pred izdajo izpodbijanega sklepa je bila odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora dvakrat odpravljena že v upravnem postopku. Po določbi prvega odstavka 281. člena ZUP to pomeni, da so bile odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz njene nastale (torej tudi odločitev o stroških postopka). Odločbo z dne 24. 12. 2014, ki jo je pritožbeni organ potrdil z odločbo z dne 24. 3. 2015, pa je odpravilo to sodišče s sodbo I U 654/2015 z dne 27. 1. 2016 in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Glede na določbo tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 je bila torej tudi odločba pritožbenega organa odpravljena po samem zakonu.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, 2. točka izreka sklepa Upravne enote Izola št. 351-17/2009-48 z dne 21. 3. 2016 ter 2. in 3. točka izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 35113-3/2013/16 z dne 15. 6. 2016 se odpravijo in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravna enota Izola (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z uvodoma navedenim sklepom ustavila postopek odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nedovoljene gradnje na parcelah št. 2293 in 2294, obe k. o. … (1. točka izreka). V 2. točki izreka je ugotovila, da posebnih stroškov v postopku ni bilo.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bil postopek odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora uveden po uradni dolžnosti, ko se je prvostopenjski organ seznanil s pravnomočno odločbo gradbenega inšpektorja o nedovoljeni gradnji stanovanjskega objekta na naslovu ..., na parcelah št. 2293 in 2294, obe k. o. ... Z odločbo z dne 12. 12. 2012 je tožnici zato odmeril nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, vendar je bila po tožničini pritožbi ta odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponoven postopek. Tudi novo odločbo z dne 10. 7. 2014 je pritožbeni organ odpravil, zato je bila izdana še tretja odločba z dne 24. 12. 2014. To je pritožbeni organ z odločbo z dne 24. 3. 2015 potrdil, Upravno sodišče Republike Slovenije pa jo je s sodbo I U 654/2015 z dne 27. 1. 2016 odpravilo in vrnilo zadevo v ponoven postopek. Ker je v ponovljenem postopku prvostopenjski organ ugotovil, da za odmero nadomestila ni več podlage, je postopek ustavil, glede stroškov v tem postopku pa je ugotovil, da jih ni bilo.

3. Ministrstvo za okolje in prostor je kot pritožbeni organ zavrnilo tožničino pritožbo zoper ta sklep (1. točka izreka). Hkrati je zavrnilo zahtevek za vračilo stroškov postopka (2. točka izreka) in upravnih taks (3. točka izreka).

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi zoper odločitev o stroških upravnega postopka med drugim navaja, da se strinja z ugotovitvijo pritožbenega organa, da se je postopek končal zanjo ugodno, saj je bil postopek ustavljen. Ugovarja ugotovitvi organa, da pred izdajo tega sklepa naj ne bi priglasila stroškov postopka, saj je bil k pritožbi z dne 24. 12. 2012 priložen stroškovnik za odvetniške storitve, materialne stroške, DDV in upravno takso. Prav tako ne drži, da je bilo o stroških postopka odločeno z odločbo pritožbenega organa z dne 24. 3. 2015, saj je bila z omenjeno sodbo Upravnega sodišča odločba prvostopenjskega organa odpravljena. Glede na navedeno sodišču predlaga, naj spremeni izpodbijani sklep tako, da ji prizna priglašene stroške oziroma naj odpravi 2. točko izpodbijanega sklepa ter 2. in 3. točko pritožbene odločbe ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Hkrati uveljavlja povrnitev stroškov upravnega spora.

5. Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče uvodoma navaja, da je upravni spor samostojen sodni postopek in ne nadaljevanje upravnega postopka, ki je bil zaključen z izdajo drugostopenjske odločbe. V tožbi, s katero se začne upravni spor, je treba med drugim razložiti, zakaj se toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi (prvi odstavek 30. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), vsebina odločanja pa je lahko bistveno različna od upravnega postopka (63., 64. in 65. člen ZUS-1). Zato zgolj splošno sklicevanje na razloge, uveljavljane v upravnem postopku, sodišču ne daje podlage za njihovo vsebinsko obravnavo v upravnem sporu. To pomeni, da je sodišče lahko po vsebini obravnavalo le tiste tožbene navedbe, ki jih je tožnica ustrezno opredelila in utemeljila.

8. V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do vračila stroškov upravnega postopka. Tožnica namreč navaja, da je k pritožbi z dne 24. 12. 2012 priložila stroškovnik, poleg tega meni, da je upravičena do povračila stroškov in taks pritožbenega postopka. Toženka pa meni, da je bilo o stroških postopka odločeno z odločbo pritožbenega organa z dne 24. 3. 2015, s katerim je bil tožničin zahtevek za vračilo stroškov postopka zavrnjen, kasneje, do izdaje sklepa, ki ga izpodbija s to tožbo, pa tožnica stroškov ni priglasila.

9. Sodišče poudarja, da se v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 v primeru odprave upravnega akta zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden so bili odpravljeni upravni akti izdani. Navedeno tudi pomeni, da če je bil v postopku izpodbijan upravni akt, ki ga je izdal prvostopenjski organ, pritožbeni organ pa s svojo odločitvijo v ta upravni akt ni posegel (in je izdal odločbo, s katero je zavrnil vloženo pritožbo), potem se bo v primeru odprave takega upravnega akta postopek vrnil v ponoven postopek pred prvostopenjski organ, ki bo moral o zadevi šele odločiti, drugostopenjska odločba pa bo prenehala veljati po samem zakonu (glej Androjna, Kerševan: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 787 in sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015). Zahtevek za povrnitev stroškov postopka kot akcesorni zahtevek pa v celoti deli pravno usodo odločitve o glavni stvari.

10. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in listin v spisu izhaja, da je bila pred izdajo izpodbijanega sklepa odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora dvakrat odpravljena že v upravnem postopku. Po določbi prvega odstavka 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) to pomeni, da so bile odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz njene nastale (torej tudi odločitev o stroških postopka). Odločbo z dne 24. 12. 2014, ki jo je pritožbeni organ potrdil z odločbo z dne 24. 3. 2015, pa je odpravilo to sodišče s sodbo I U 654/2015 z dne 27. 1. 2016 in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Glede na določbo tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 je bila torej tudi odločba pritožbenega organa odpravljena po samem zakonu.

11. To pomeni, da o stroških upravnega postopka pred izdajo izpodbijanega sklepa še ni bilo pravnomočno odločeno. Ker tožnica navaja, da je stroške priglasila, kar izhaja tudi iz listin v upravnem spisu, je ugotovitev prvostopenjskega organa, da posebnih stroškov v postopku ni bilo, napačna.

12. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijani sklep v 2. točki izreka odpravilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Tožnica je sicer predlagala, naj sodišče samo spremeni izpodbijani sklep, vendar zahtevanih stroškov ni opredelila tako, da bi sodišče o predlogu v tem delu sploh lahko odločalo (drugi odstavek 30. člena ZUS-1). Sodišče je posebej odpravilo tudi stroškovni del drugostopenjske odločbe, saj je pritožbeni organ s to odločil tudi o pritožbi zoper 1. točko izreka sklepa, ki pa ni predmet tega upravnega spora. Ker tožnica navaja, da se je pritožila zgolj zoper 2. točko sklepa, sodišče pripominja, da mora ugotovitev ničnosti pritožbene odločbe uveljavljati najprej v upravnem postopku (279. in 280. člena ZUP), saj za vsebinsko presojo drugostopenjske odločbe v upravnem sporu niso izpolnjene procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1 (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 196/2014 z dne 18. 9. 2014).

13. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnica pa v postopku ni imela odvetnika, se ji na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavke 299. člena Obligacijskega zakonika; tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006). Sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1./c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).