Jedro

Kadar je sodišče prve stopnje izdalo sodbo pred uveljavitvijo novega ZPP, odloča pritožbeno sodišče po določbah ZPP/77. V tem primeru pa lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu in izreku o stroških postopka (tč. 2 in 4 izreka sodbe) razveljavi in v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev kupne pogodbe, sklenjene med tožnikom in prvo ter drugo tožencema, ugodilo pa zahtevku, po katerem je tretje toženec dolžan tožniku vrniti kupnino 4.000,00 DEM v tolarski protivrednosti. Sodišče je tretje tožencu še naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške. Proti sodbi se pritožuje tretje toženec U.F., ki ne navaja posebej pritoženega razloga, smiselno pa predlaga razveljavitev ali ustrezno spremembo izpodbijane sodbe v ugodilnem delu. Navaja, da tožnik zneska 4.000,00 DEM ni izročil njemu, temveč očetu in drugo toženki, ki sta bila prodajalca in ki sta ta znesek tudi porabila za svoje potrebe. Vse, kar je imel tretji toženec v zvezi s sklepanjem pogodbe, je bilo to, da je očeta peljal k odvetniku. V ostalem pa v pritožbi zatrjuje, da je bila kupna pogodba podpisana, pritožbi pa tudi prilaga izvod podpisane pogodbe. Tudi podpisi na pogodbi bi bili overjeni in tako pogodba primerna za zemljiškoknjižni prenos, če bi se tožnik kakorkoli pozanimal v zvezi s tem pri prvo in drugotožencu. V vsakem primeru pa tretjetoženec sam ni imel v zvezi z dogovorom o prodaji ničesar in je le oskrbel prevoz. Pritožba je utemeljena. Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) in je tako glede na določbo 498. čl. tega zakona treba pri odločanju o pritožbi upoštevati določbe Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90 - v nadaljevanju ZPP/77). Sodišče svojo odločitev temelji na dejanskih ugotovitvah in zaključku, da do sklenitve kupne pogodbe med tožnikom na eni strani ter prvotožencema kot prodajalcema na drugi strani ni prišlo, ker pogodba ni bila sklenjena v pismeni obliki oziroma takšne pogodbe pogodbene stranke niso podpisale. Ker po mnenju prvostopnega sodišča kupna pogodba ni bila sklenjena, je to sodišče tudi zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev kupne pogodbe. Iz tega pa izvaja sodišče prve stopnje zaključek, po katerem je dal tožnik kot kupec znesek 4.000 DEM kupnine brez podlage, ker je ta znesek izročil tretjetožencu, pa mu je ta dolžan znesek vrniti. Prvostopne dejanske ugotovitve in na tej podlagi sprejete dejanske in pravne zaključke pa toženec v pritožbi izpodbija, saj zatrjuje, da je bila kupna pogodba med tožnikom ter prvima dvema tožencema veljavno sklenjena. v dokaz tej svoji trditvi pritožbi prilaga kupno pogodbo z dne 14.4.1992, na kateri so podpisi pogodbenih strank. Po določbi 1. odst. 352. čl. ZPP/77 sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Prav to, namreč nov dokaz je tretjetoženec v pritožbi predlagal in ga tudi pritožbi priložil. Predloženi novi dokaz vzbuja dvom v pravilnost prvostopnih dejanskih zaključkov, gre pa za dvom o pravilni ugotovitvi odločilnega dejstva, ali je bila pogodba sklenjena ali ne, ter je tako podan pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. odst. 355. čl. ZPP/77. Glede na navedeno je zato pritožbeno sodišče na podlagi 370. čl. ZPP/77 sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu, posledično pa tudi v izreku o stroških postopka razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje v razveljavljenem obsegu. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti izvedene dokaze, izvesti še v pritožbi predlagani dokaz, nato pa ponovno odločiti o tožbenem zahtevku, ki se nanaša na tretjetoženca.