Jedro

Glede očitka tožeče stranke, da kljub zahtevi, da tožena stranka izloči člana komisije A.A. le tega ni storila, sodišče ugotavlja, da zoper nobeno od odločb, s katerimi ji je bil dovoljen pristop k opravljanju preizkusa znanja za sodno tolmačko za romunski jezik in v katerih so bili določeni člani komisije, med njimi vedno A.A., ni izkoristila pravnih sredstev, ki so ji bila na voljo. Zgolj vloge za osebna srečanja z zaposlenimi in ministrom tožene stranke pa niso formalne vloge za podajo zahteve za izločitev člana komisije, kot to predvideva 37. člen ZUP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožeče stranke za imenovanje za sodno tolmačko za romunski jezik.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 18. 4. 2013 k opravljanju preizkusa znanja za sodno tolmačko za romunski jezik, pristopila tretjič. Tožeča stranka je bila neuspešna na pisnem delu preizkusa (zapisnik komisije št. 705-3066/2012/10 z dne 18. 4. 2013), zato celotnega preizkusa znanja za sodno tolmačko za romunski jezik tudi v tretjem poizkusu ni opravila. Skladno s tretjim odstavkom 29. člena Pravilnika o sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik) pa se lahko celotni preizkus opravlja največ trikrat, zato tožeča stranka k preizkusu znanja za sodno tolmačko za romunski jezik v tem postopku ne more ponovno pristopiti.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da ji je bila v mesecu januarju 2013 izdana odločba s številko 705-3066/2012/6. V drugi točki izreka navedene odločbe je bil kot član komisije imenovan tudi A.A.. Kljub temu, da se z navedenim kot članom komisije ni strinjala, saj sta v osebnem sporu, tožbe zoper navedeno odločbo ni vložila saj meni, da je bil pravni pouk v njej napačen. O njenem nasprotovanju, da je član komisije za preizkus za sodno tolmačko za romunski jezik A.A., pa je obvestila Ministrstvo za pravosodje oziroma ministra. Glede na povedano je pričakovala, da bo minister odločil o njeni zahtevi za izločitev A.A., česar pa očitno ni storil. V nadaljevanju še navaja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj iz nje ni razvidno zakaj je bila neuspešna pri opravljanju pisnega dela izpita. Sama je namreč prepričana, da izpolnjuje pogoje za sodnega tolmača za romunski jezik, saj že vrsto let dela kot tolmač, kar izhaja tudi iz potrdila Okrožnega sodišča v Novi Gorici in Okrajnega sodišča v Novi Gorici. Poleg tega je v septembru 2012 zaključila magistrski študij na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici.

Ocenjuje tudi, da je bil pisni del preizkusa znanja opravljen v nasprotju z drugim odstavkom 24. člena Pravilnika o sodnih tolmačih, saj naj bi se v skladu z navedeno določbo Pravilnika prevedel le en dokument, sama pa je morala prevesti dva dokumenta. Ob upoštevanju vsega navedenega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje ter ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila tožeča stranka prvič neuspešna na pisnem delu preizkusa dne 20. 12. 2007, drugič pa 10. 4. 2008. Dne 3. 4. 2009, torej skoraj leto dni po neuspešno opravljenem drugem preizkusu znanja, je z dopisom obvestila ministrstvo o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi se dogajale v zvezi s preizkusi znanja. Pristojni Center za izobraževanje je po pregledu spisa in vsebine vloge ocenil, da na vlogo ni treba odgovarjati, saj tožeča stranka ni izrazila tega pričakovanja. Ob tem je ugotovil, da se navedbe v vlogi vsebinsko nanašajo na domnevne nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v zvezi s preizkusi znanja pri drugih kandidatih, kar pa izida preizkusa znanja tožeče stranke ne bi moglo spremeniti, tudi če bi bile resnične. V kasnejših obdobjih je tožeča stranka prosila za razgovor pri toženi stranki, da bi ponovno predstavila domnevne nepravilnosti, ki naj bi se dogajale na preizkusih znanj za sodne tolmače za romunski jezik. To je bilo tožeči stranki tudi omogočeno. Ob tej priliki ji je bilo tudi pojasnjeno, da je za romunski jezik imenovan le en član izpitne komisije zato ni mogoče zagotoviti drugega izpraševalca.

V nadaljevanju navaja, da je bila tožeči stranki dne 15. 3. 2013 izdana nova odločba številka 705-3066/2012/9 za opravljanje preizkusa znanja v mesecu aprilu, v kateri je bil ponovno za člana komisije imenovan A.A.. Tožeča stranka v zvezi z navedeno odločbo ni sprožila upravnega spora, niti ni vložila predloga za izločitev člana komisije na podlagi 37. in 40. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki bi predstavljala pravno podlago za izdajo sklepa o izločitvi. Navaja še, da je tožeča stranka dne 15. 4. 2013 pristopila k pisnemu delu preizkusa znanja ter prejela nalogo, ki jo je pripravil član komisije dr. A.A. Z rezultatom pisnega dela preizkusa je tožečo stranko dne 18. 4. 2013 seznanil predsednik komisije, vrhovni sodnik B.B., A.A. pa ji je pojasnil zakaj pisna naloga ni bila uspešna. Izročene so ji bile tudi kopije njene popravljene naloge in kopije ocenjevalnega lista iz katerega jasno izhajajo razlogi za neuspešen izid pisnega dela preizkusa. Tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno zakaj je bila zavrnjena njena vloga za imenovanje za sodno tolmačico za romunski jezik.

Navaja še, da se v skladu z določbami 24. člena Pravilnika, preizkus opravlja pisno in ustno. Pisni del preizkusa zajema pisno nalogo, ki je lahko prevod tožbe, obtožnice, sodbe ali upravne odločbe, pogodbe, spričevala ali druge listine iz slovenskega v tuj jezik, za katerega želi biti kandidat imenovan, in iz tega tujega jezika v slovenski jezik. Navedeno določbo Pravilnika je razumeti tako, da pisni preizkus zajema pisno nalogo, le ta pa je lahko sestavljena iz več dokumentov, ki se prevajajo iz tujega v slovenski jezik in iz slovenska v tuj jezik.

Tožeča stranka v odgovoru na odgovor tožene stranke navaja, da je z vlogama dne 3. 4. 2009 in 17. 6. 2010 podala vlogo za izločitev dr. A.A., ki pa ju je tožena stranka ignorirala. Ponovno ponavlja, da izpita ni opravila, ker je bila v primerjavi z drugimi kandidati šikanirana. Trditev, da je bila ocenjevana po drugačnih (zahtevnejših) kriterijih kot ostali kandidati pa lahko dokaže le, če ima na voljo primerljive izpite ostalih kandidatov, ki so izpit uspešno opravili. Zato še vedno vztraja pri zahtevi po vpogledu v upravne spise glede opravljanja izpita za sodnega tolmača kandidatk C.C. in D.D..

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podana pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju - ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Zakon o sodiščih (v nadaljevanju ZS) v prvem odstavku 87. člena v povezavi s 93. členom določa, da je za sodnega tolmača lahko imenovan, kdor je poleg izpolnjevanja pogojev iz 1. do 5. točke prvega odstavka 87. člena tega zakona, uspešno opravil preizkus znanja za sodnega tolmača. Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov pa izhaja, da tožeča stranka prvič ni uspešno opravila preizkusa znanja dne 20. 12. 2007, drugič ni uspešno opravila preizkusa znanja dne 10. 4. 2008 in tretjič dne 18. 4. 2013. V posledici navedenega so nastopili pogoji iz tretjega odstavka 29. člena Pravilnika o sodnih tolmačih, ki določa, da se celotni preizkus lahko opravlja največ trikrat. Zato je tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito zavrnila vlogo tožeče stranke za imenovanje za sodnega tolmača za romunski jezik in ugotovila, da ob upoštevanju pogoja iz tretjega odstavka 29. člena Pravilnika o sodnih tolmačih ne more ponovno pristopiti k preizkusu znanja.

Glede očitka tožeče stranke, da kljub zahtevi, da tožena stranka izloči člana komisije A.A. le tega ni storila, sodišče ugotavlja, da zoper nobeno od odločb, s katerimi ji je bil dovoljen pristop k opravljanju preizkusa znanja za sodno tolmačko za romunski jezik in v katerih so bili določeni člani komisije, med njimi vedno A.A., ni izkoristila pravnih sredstev, ki so ji bila na voljo. Zgolj vloge za osebna srečanja z zaposlenimi in ministrom tožene stranke pa niso formalne vloge za podajo zahteve za izločitev člana komisije, kot to predvideva 37. člen ZUP. Poleg tega pa sodišče še ugotavlja, da so bile intervencije tožeče stranke za izločitev A.A., kot člana komisije, v aprilu leta 2009 in juniju 2010, torej po neuspešno opravljenem preizkusu znanja dne 10. 4. 2008, kasneje pa ne več. Zato sodišče ugotavlja, da tudi iz teh razlogov, ker v zvezi z izdajo odločbe številka 705-3066/2012/9 z dne 15. 3. 2013, s katero ji je bil dovoljen pristop k preizkusu znanja, sestavi komisije ni oporekala oziroma ni ne ustno ne pisno zahtevala izločitve katerega od članov komisije. Zato so navedbe tožeče stranke v zvezi z izpodbijano odločbo št. 705-3066/2012/12 z dne 6. 5. 2013 o pristranosti člana komisije A.A. brezpredmetne, saj tega v postopku od izdaje odločbe o pristopku k preizkusu znanja in med samim preizkusom znanja, ni uveljavljala.

Sodišče tudi meni, da ni bila diskriminirana oziroma šikanirana kot sama navaja v pisnem delu preizkusa znanja, saj je bil le ta opravljen skladno z določbami Pravilnika o sodnih tolmačih, zato so njene navedbe, da je izpitna komisija ravnala v nasprotju s 24. členom Pravilnika o sodnih tolmačih, v celoti neutemeljene.

V zvezi z zahtevami tožeče stranke po vpogledu upravnih spisov glede opravljanja izpita za sodnega tolmača dveh preostalih kandidatk pa je treba povedati, da ta zahteva ne more biti predmet tega upravnega spora, pač pa bo tožeča stranka morala za pridobitev zahtevanih podatkov uporabiti druga pravna sredstva.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.