Jedro

Sodišče prve stopnje je predvsem na podlagi pravilne ocene izvedenskega mnenja pravilno ugotovilo, da je bila pri tožniku zmožnost razsojanja ohranjena (zmanjšana, vendar ne bistveno). Njegova ravnanja so bila zavestna in hotena, kar kaže na namen. Kršitve so bile torej storjene namenoma, pri čemer niti ni bistveno, ali se je tožnik zavedal, da gre za kršitve obvezn0sti iz delovnega razmerja. Tožnik bi se tega vsekakor moral zavedati, sodišče prve stopnje je v zvezi s tem ugotovilo, da je podpisal izjavo o varovanju podatkov in se udeležil več izobraževanj s področja varovanja podatkov, kar je potrdil tudi sam.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa toženke o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi številka ... z dne 23. 12. 2020 in komisije za pritožbe iz delovnega razmerja številka ... z dne 3. 2. 2021, ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo in še traja, reintegracijo in reparacijo ter zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov (točka I izreka). V delu, v katerem se nanaša na davke in prispevke, je tožbo zavrglo (točka II izreka). Odločilo je, da toženka sama krije svoje pravdne stroške (točka III izreka).

2. Zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka (točka I izreka sodbe in sklepa) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da na njegovo ravnanje ni vplival sindrom odvisnosti od alkohola in kronični organski psihosindrom, da se mu lahko očita, da ni ravnal s skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečnega delavca. Ugotovljeni bolezni sta vplivali na zavedanje navodil delodajalca oziroma zmožnost spoštovati navodila. V zvezi s temi navedbami je tožnik predlagal, da sodni izvedenec izvedensko mnenje dopolni. Sodišče prve stopnje je njegov predlog zavrnilo. Dopolnitev izvedenskega mnenja je potrebna z vidika pravilne uporabe materialnega prava; pri ugotavljanju razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi se upošteva civilna opredelitev krivde (malomarnosti). Tožnik svojega dela kljub zdravniškemu spričevalu z dne 9. 11. 2016 ni bil zmožen opravljati brez omejitev oziroma z zahtevano skrbnostjo. Sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo. Ni ugotavljalo, zakaj pisno opozorilo ni doseglo svojega namena. Tožnik zaradi bolezni ne more ravnati, kot bi sicer. Sodni izvedenec je ugotovil upad spoznavnih sposobnosti v času hospitalizacije v Psihiatrični bolnišnici Ormož. V obdobju kršitev je bila prisotna depresivna kompenzacija. S tem je izključena tožnikova krivda (malomarnost). Sodišče prve stopnje je, ker ni pridobilo dopolnitve izvedenskega mnenja, nepopolno ugotovilo bistvena dejstva. Bistveno je kršilo določbe pravdnega postopka. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe in sklepa spremeni, tako da zahtevku ugodi. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove navedbe. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe in sklepa preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitve, ki jo uveljavlja tožnik. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Tožniku, zaposlenem na delovnem mestu Višji finančni izterjevalec, je toženka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po pisnem opozorilu zaradi istovrstnih kršitev, ker je v nasprotju s predpisi in delovnimi obveznostmi vstopal v informacijski sistem in se brez zakonitega dopustnega namena vpogleda seznanjal z osebnimi podatki in podatki, ki so davčna tajnost, torej iz krivdnega razloga, ki ga določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) v 3. alineji prvega odstavka 89. člena kot kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

7. Sodišče prve stopnje je, ker je bilo med pravdnima strankama sporno, ali je bil tožnik v času kršitev zmožen razsojati, izvedlo dokaz s sodnim izvedencem medicinske stroke psihiatrom. V obrazložitvi sodbe in sklepa je povzelo vsebino izvedenskega mnenja, da sta pri tožniku podani dve kronični duševni motnji, sindrom odvisnosti od alkohola in kronični organski psihosindrom. Psihoorganska oškodovanost je bila na nivoju blage kognitivne motnje, kar pomeni, da gre za delni upad spoznavnih sposobnosti, ki pa ni takšne intenzitete, da bi se ga dalo klinično prepoznati. Tožnik je nekritičen in neuvideven za ravnanja, zaradi katerih je prejel odpoved, svoje napačno vedenje minimizira in racionalizira, češ da se ni zavedal, da gre za kršitev. Njegove zmožnosti razumeti pomen svojih ravnanj in imeti v oblasti svoja ravnanja so bile zmanjšane, vendar ne bistveno, v zvezi z očitanimi kršitvami je šlo za zavestna in hotena ravnanja, sicer slabše premišljena in nadzorovana.

8. Obliki krivde v civilnem pravu sta namen in malomarnost (135. člen Obligacijskega zakonika – OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.), predpogoj za ugotavljanje krivde je zmožnost razsojanja. Kot določa prvi odstavek 136. člena OZ, kdor zaradi motnje v duševnem razvoju, težave v duševnem zdravju ali kakšnega drugega vzroka ni zmožen razsojati, ne odgovarja za škodo, ki jo je povzročil drugemu. Sodišče prve stopnje je predvsem na podlagi pravilne ocene izvedenskega mnenja pravilno ugotovilo, da je bila pri tožniku zmožnost razsojanja ohranjena (zmanjšana, vendar ne bistveno). Njegova ravnanja so bila zavestna in hotena, kar kaže na namen. Kršitve so bile torej storjene namenoma, pri čemer niti ni bistveno, dodaja pritožbeno sodišče, ali se je tožnik zavedal, da gre za kršitve obvezn0sti iz delovnega razmerja. Tožnik bi se tega vsekakor moral zavedati, sodišče prve stopnje je v zvezi s tem ugotovilo, da je tožnik podpisal izjavo o varovanju podatkov in se udeležil več izobraževanj s področja varovanja podatkov, kar je potrdil tudi sam, zaslišan kot stranka.

9. Ob podanem namenu je ugotavljanje malomarnosti nepotrebno, pa tudi sicer so za malomarnost v civilnem pravu značilna abstraktna merila. Ravnanje presojamo glede na skrbnost, ki se pričakuje od vsakega, povprečnega posameznika (huda malomarnost) oziroma posebej skrbnega, pazljivega posameznika (navadna malomarnost), kot je kljub ugotovljenemu namenu storilo sodišče prve stopnje. Kot je pravilno utemeljilo, gre pri presoji ravnanja glede na pričakovano skrbnost za pravno presojo. V zvezi s tem je tožnik neutemeljeno predlagal dopolnitev izvedenskega mnenja, ali zaradi ugotovljenih bolezni ni bil zmožen opravljati dela z zahtevano skrbnostjo.

10. Sodišče prve stopnje je s strani tožnika predlagano dopolnitev izvedenskega mnenja utemeljeno zavrnilo, kot je tudi obrazložilo v sodbi in sklepu. Za ugotavljanje malomarnosti oziroma presojo ravnanja glede na pričakovano skrbnosti se ne zahteva strokovno znanje, s katerim sodišče ne bi razpolagalo (243. člen ZPP), izdelano izvedensko mnenje glede drugih dejstev pa je popolno in tako ni bilo razlogov za ponovitev (dopolnitev) dokazovanja s sodnim izvedencem (drugi odstavek 254. člena ZPP). Uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni podana niti ni sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejanskega stanja.

11. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje (353. člen ZPP, 2. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev, da tožnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP.