Jedro

V predhodnem postopku je bila z učinkom nasproti toženki in do višine njene terjatve do Marka Š., izpodbita darilna pogodba, s katero je tožnica dobila v last sporno stanovanje. Razsojeno je bilo tudi, da mora tožnica dopustiti izvršbo na svoje stanovanje v navedenem obsegu. Pri takem stanju stvari se tožnica ne more uspešno upirati izvršbi s sklicevanjem na darilno pogodbo in na svojo lastninsko pravico na stanovanju, ki je predmet izvršbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je nedopustna izvršba z rubežem in prodajo stanovanja v Ljubljani. Ugotovilo je, da je bilo s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 349/97 z dne 19.6.1997 pravnomočno odločeno, da je darilna pogodba, s katero je Marko Š. podaril Maji Š. sporno stanovanje, brez učinka do I.B. do višine njene terjatve v znesku 33.000 DEM.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Prvostopnim ugotovitvam je dodalo, da je bilo z navedeno sodbo odločeno tudi, da mora Maja Š. dopustiti, da I. B. poplača svojo terjatev do Marka Š. v znesku 33.000 DEM v tolarski vrednosti s pripadki s prodajo spornega stanovanja. Glede na to tožnica neutemeljeno nasprotuje izvršbi.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na revizijo, ki jo je vložila v postopku opr. št. II P 349/97 in navaja, da bi njen uspeh v navedenem postopku vplival tudi na odločitev v tej zadevi. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, oziroma sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizijsko sodišče je na podlagi 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ št 4/77 do 27/90) - v nadaljnjem ZPP.

Revizija ni utemeljena.

S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 349/97 z dne 19.6.1997 je bilo razsojeno, da je darilna pogodba z dne 23.9.1992, s katero je Marko Š. podaril Maji Š. dvosobno stanovanje v stanovanjskem bloku v Ljubljani, brez učinka do I. B. do višine njene terjatve 33.000 DEM v tolarski vrednosti s pripadki in da je Maja Š. dolžna dopustiti, da I. B. poplača to svojo terjatev s prodajo navedenega stanovanja. Ta sodba je postala pravnomočna, ker je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo opr. št. II Cp 1237/97 z dne 19.11.1997 zavrnilo pritožbo Maje Š. Njeno revizijo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrnilo s sodbo opr. št. II Ips 181/98 z dne 6.1.1999. V tem postopku je bila z učinkom nasproti sedanji toženki I. B. in do višine njene terjatve nasproti Marku Š. izpodbita darilna pogodba, s katero je sedanja tožnica Maja Š. dobila v last sporno stanovanje od svojega očeta Marka Š. Razsojeno je bilo tudi, da mora tožnica dopustiti izvršbo na svoje stanovanje v navedenem obsegu. Pri takem stanju stvari se tožnica ne more uspešno upirati izvršbi s sklicevanjem na darilno pogodbo in na svojo lastninsko pravico na stanovanju, ki je predmet izvršbe. Pogodba, s katero je tožnica pridobila stanovanje, je bila pravnomočno izpodbita na podlagi 280., 281. in 283. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), z učinkom nasproti tožnici in v obsegu, kolikor je potrebno za izpolnitev njenih terjatev (285. člen ZOR). Tožnica se zdaj sklicuje na revizijo, ki jo je kot toženka vložila v navedenem postopku. Ker pa je bilo o tej reviziji že odločeno, se na ta argument ne more opirati.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno.