Jedro

Dokazni predlog toženca na zaslišanje prič je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, ker jih je toženec predlagal prepozno. Okoliščina, da jih je toženec predlagal šele po tem, ko je tožeča stranka te dokazne predloge umaknila, ne opravičuje tožene stranke, da je te dokazne predlog podala šele kasneje kot bi jih smela.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se deloma ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v 1. in 3. točki s p r e m e n i , tako da se glasi: sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v K. z dne 24.1.2002 ostane v 1. točki deloma v veljavi, tako da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15-ih dneh plačati glavnico v znesku 1.384.394,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.7.2001 dalje do plačila, v 3. točki ostane sklep o izvršbi prav tako deloma v veljavi, tako da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15-ih dneh povrniti 60.692,00 SIT stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.1.2002 dalje do plačila.

V ostalem se sklep o izvršbi r a z v e l j a v i in tožbeni zahtevek na plačilo zneska 410.264,04 00 SIT z zakonskimi zamudnimi obresti zavrne.

Sicer pa se pritožba tožene stranke zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki v 15-ih dneh 274.164,00 SIT stroškov nadaljnjega pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.9.2005 dalje do plačila.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki del stroškov pritožbenega postopka v znesku 111.184,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.4.2006 dalje do plačila v 15-ih dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v K. z dne 24.1.2002 v 1. točki deloma v veljavi, tako da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15-ih dneh plačati glavnico v višini 1.794.658,04 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za znesek 128.658,04 SIT od 31.5.2001 dalje in znesek 1.666.000,00 SIT od 11.7.2001 dalje do plačila; v 3. točki ostane izvršilni sklep prav tako deloma v veljavi, tako da je dolžna tožeči stranki v 15-ih dneh povrniti 60.292,00 SIT stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.1.2002 dalje do plačila, izvršilni sklep pa je v 1. točki za znesek 424.965,66 SIT z zakonskimi zamudnimi obresti od 31.5.2001 razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede nadaljnjih pravnih stroškov je odločilo, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v 15-ih dneh v znesku 353.773,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.9.2005 dalje do plačila.

Zoper to sodbo se v 1. in 3. točki izreka sodbe pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje, pri čemer naj stroške pritožbenega postopka upošteva kot nadaljnje stroške postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da naj bi znašala dogovorjena cena za kvadratni meter opravljenih del 12.800,00 SIT in ne le 10.500,00 SIT na m2. Dejansko je bila dokončno med strankama dogovorjena cena 10.500,00 SIT za kvadratni meter. Tudi glede količine dela je sodišče prve stopnje odločilo nepravilno. Izvedenec je ugotovil, da je tožnik opravil le dela v površini 440,72 m2, torej kar 50 m2 manj kot je zaračunal. Nepravilno pa je temu sodišče dodalo še 27 m2 za obloženi kamniti zid na vzhodni strani objekta. Pri tem ne gre za 27 m2, ampak za 27 dolžinskih metrov. Gre le za dodatek za vertikalno obdelavo vogalov kamnitega zidu, iz tega naslova pa tožeča stranka sploh ni zahtevala ničesar kot je to razvidno iz računa št. 20/2001. Nepravilno je sodišče prve stopnje tudi ugodilo tožbenemu zahtevku v delu glede dobave pokrovnih kap. Predvsem ni zanesljivo ugotovljeno, da so bile ravno tožnikove pokrovne kape montirane na objekt. Tožena stranka je pravočasno predlagala več dokazov, da je te pokrovne kape tožnik odpeljal z gradbišča. Sodišče prve stopnje pa je napačno štelo, da je bil dokazni predlog s strani tožene stranke podan prepozno in ni upoštevalo, da je tožena stranka predlagala ta dokaz potem, ko je tožeča stranka dokazni predlog glede istih prič umaknila.

Pritožba tožene stranke je le delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v delu, v katerem je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo pokrovnih kap dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in s tem v zvezi tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niti drugih takih kršitev v postopku, ki bi jih pritožbeno sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti. Izvedeni dokazi utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik pokrovne kape v vrednosti 1.666.000,00 SIT dejansko dobavil na gradbišče toženca, nasprotno pa toženec ni dokazal, da bi te pokrovne kape tožnik spet odpeljal. Dokazni predlog toženca na zaslišanje prič S.G., F.M. in S.R. pa je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, ker jih je toženec predlagal prepozno. Okoliščina, da jih je toženec predlagal šele po tem, ko je tožeča stranka te dokazne predloge umaknila, ne opravičuje tožene stranke, da je te dokazne predlog podala šele kasneje kot bi jih smela, kar je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje in v tej smeri ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Kar pa se tiče pritožbe tožene stranke glede opravljenih kamnoseških del po računu št. 20/2001 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tu sodišče prve stopnje deloma na podlagi ugotovljenih dejstev napačno uporabilo materialno pravo. Pravilna je sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bil dogovor med pravdnima strankama tak, da bi bila vrednost kamnoseških del dogovorjena na 12.800,00 SIT za m2 in ne le 10.500,00 SIT na m2 kot to zatrjuje tožena stranka. Ta svoj zaključek je sodišče prve stopnje tudi ustrezno utemeljilo in njegove razloge pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Pač pa je utemeljena pritožba tožene stranke v tistem delu, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravno napačno zaključilo, da je treba tožeči stranki priznati za 27 m2 obloženega kamnitega zidu na vzhodni strani objekta ustrezno vrednost. Kot je jasno razvidno iz izvedenskega mnenja izvedenca D.K.J. z dne 7.6.2005 pri tem ne gre za 27 m2, ampak za 27 dolžinskih metrov in sicer za dodatek za obdelavo vertikalnih vogalov na vzhodni strani. Teh 27 metrov, ki so torej dolžinski metri, ni mogoče prišteti k 440,72 m2 opravljenih kamnoseških del na severni in južni fasadi ter vogalih vzhodne fasade. Pravilno opozarja tožena stranka tudi na to, da tožeča stranka teh del v računu št. 20/2001 ni zaračunala, kar pomeni tudi, da jih ni zajela v svoj tožbeni zahtevek. To pomeni, da je tožeča stranka bila upravičena zahtevati od tožene stranke plačilo 440.072 m2 opravljenih kamnoseških del po 12.800,00 SIT, kar znese 5.641.216,00 SIT. Prišteti je treba 19 % DDV, ki znaša 1.071.831,00 SIT. Tožeči stranki gre dalje plačilo za 654 m2 gradbenega odra po 950,00 SIT, to je 621,300,00 SIT s pripadajočim DDV v višini 118.047,00 SIT. Skupaj torej znese vrednost opravljenih del 7.452.394,00 SIT in ne 7.863.658,04 SIT, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na to, da je tožena stranka že plačala 7.735.000,00 SIT, je tožeča stranka toženi stranki za opravljena dela zaračunala 410.264,04 SIT preveč. Upoštevajoč vrednost dobavljenih pokrovnih kap v znesku 1.666.000,00 SIT pa je tako dolžna plačati tožena stranka tožeči še znesek 1.384.394,00 SIT. Zato je v navedenem delu pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi tožene stranka izpodbijano sodbo ustrezno spremenilo. Pri tem je priznalo tudi zakonske zamudne obresti od prisojenega zneska od 11.7.2001 dalje do plačila, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Nespremenjen ostane izrek o izvršilnih stroških. Ustrezno je pritožbeno sodišče spremenilo še izrek o stroških postopka na prvi stopnji. Tožeča stranka je uspela le z 62 % zahtevka, tako da sedaj priznani stroški tožeče stranke znašajo 274.164,00 SIT.

Glede na to, da je tožena stranka s pritožbo uspela za znesek 410.264,04 SIT s pp, je potrebno v tem delu priznati tudi stroške tožene stranke v pritožbenem postopku v breme tožeče stranke. To pa pomeni 111.184,00 SIT stroškov, ki jih sestavlja nagrada za sestavo pritožbe 66.000,00 SIT, 20 % DDV 13.200,00 SIT, 2 % materialnih stroškov v znesku 1.584,00 SIT in taksa za pritožbo v znesku 30.400,00 SIT.